Bomo tudi pri nas plačali neki znesek in šli neomejeno v kino? Preverili smo v kinematografih
Po poročanju portala uk.news.yahoo.com Nemški zvezni filmski svet (FFA) pripravlja poseben projekt, s pomočjo katerega bodo poizkušali oživiti kinematografe po državi. Projekt bo ljubiteljem filmov omogočil, da za 12,50 evra mesečno kinematografe obiščejo, kolikokrat bi pač želeli. S tem bi kinematografi vrgli rokavico pretočnim platformam, ki jim pobirajo gledalce. V Nemčiji je bila lani povprečna cena kino vstopnice 9,71 evra, kar je torej le malo manj, kot bi bila mesečna vstopnica pri tem projektu. Filmskim navdušencem bi se tako precej bolj kot posamezno splačalo kupiti mesečno vstopnico.
Po poročanju omenjenega portala je za zdaj sodelovanje v omenjenem projektu potrdilo nekaj več kot 100 kinematografskih kompleksov. Uspešnost projekta bo seveda v precejšnji meri odvisna od tega, koliko izmed preostalih se še bo priključilo. Najpomembnejše pa seveda bo, ali se bodo ljudje odzvali in pogosteje hodili v kinematografe. Danes so na voljo odlični projektorji za domači kino za dostopno ceno, s katerimi si lahko pričaramo kinematografski občutek v svojem domu. Tudi televizorji so vse večji in prav tako lahko ponudijo odlično izkušnjo pri gledanju filmov. Zaradi vse kakovostnejših projektorjev in televizorjev se nekateri raje odločijo za to, da filme gledajo doma. Je pa res, da ima tudi ogled v kinih svoje prednosti.
V Cineplexxu ne razmišljajo o uvedbi
Takšnega projekta, kot je omenjeni, ta hip pri nas še ni. Smo se pa obrnili na naše kinematografe in jih povprašali, ali bi podprli uvedbo neomejenega abonmaja za kino, torej podoben model, kot ga je pripravil FFA. Andreja Purger, ki je v Cineplexxu vodja dogodkov in oglaševanja, nam je dejala, da pri njih trenutno ne razmišljajo o uvedbi takšnih abonmajskih vstopnic.
V Mariboxu niso odločno proti neomejenim abonmajem. »Na splošno nismo nenaklonjeni nadgradnji sistema v smislu abonmaja. Vendar obstajajo različni modeli in vprašanje je, kakšen model bi bil za slovensko tržišče najbolj primeren. Kino trg v Sloveniji se ne more primerjati s kino trgom v Nemčiji ali drugih večjih državah, ker je pri nas število prikazovalcev bistveno manjše. Če govorimo o modelu abonmaja preko tretjega ponudnika, ki ponuja abonmaje za različne kinematografe, je to projekt, h kateremu bi morali pristopiti vsi večji kino prikazovalci, sicer takšna ureditev ni smiselna. Smo pa že razmišljali o lastnem sistemu abonmaja, ki pa bi zahteval programsko nadgradnjo sistema prodaje vstopnic,« nam je povedal direktor Mariboxa Stipe Jerić.
»V Nemčiji Nemški zvezni filmski svet (FFA) svoj model predstavlja preko podjetja Cinfinity, ki bo storitev ponujal tako kinematografom kot tudi potencialnim abonentom in zagotovil tudi vse potrebne tehnične rešitve in upravljanje. Če bi za Slovenijo obstajala primerna sistemska rešitev, v kateri bi prepoznali tudi poslovni potencial, potem takšni rešitvi ne bi bili nenaklonjeni,« še pravi Jerič.
V Kinu Bežigrad ne verjamejo v uspešnost takšnega modela pri njih. »Glede na našo poslovno strategijo menimo, da takšen model pri nas ne bi bil uspešen. Predvidevamo, da bi se težava pojavila tudi pri distributerjih, ki urejajo pravice za predvajanje filmov,« nam je povedala Nuša Gril, ki je v Kinu Bežigrad zadolžena za odnose z javnostmi.
Ena možnost so tudi vavčerji
Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos nam je dejala, da so načeloma vsi ukrepi, ki bi povečali število obiskovalcev, dobrodošli. Se pa sprašuje, ali bi bila uvedba takšnega abonmaja primerna tudi za nas. »V Sloveniji se soočamo tako s centralizacijo kulturnih ustanov kot z izrazitim pomanjkanjem kinodvoran, in sicer tako v urbanih središčih kot drugod,« pravi.
Po njeno najpomembnejše vprašanje morda ni, ali bi ali ne bi podprli tovrstnega abonmaja, temveč, kaj bi bil primarni namen za uvedbo tega ukrepa. »Povečati število kino gledalcev nasploh ali povečati število obiskovalcev kakovostnih filmov ter s tem krepiti t. i. neodvisne prikazovalce? Kako tu sploh razlikovati (ali pa pač tudi ne), med t. i. javnimi prikazovalci – v Sloveniji so to kinematografi, vključeni v Art kino mrežo, Kinoteka ter seveda večina festivalov, in zasebnimi – v Sloveniji je to v osmih večjih mestih oziroma krajih predvsem Cineplexx,« se sprašuje.
In nadaljuje: »Bi z uvedbo abonmaja več gledalcev izbralo filme, predvajane v kinematografih Art kino mreže in Kinoteke ali multipleksov? Kako bi delili deleže prodanih abonmajev? Bi se multipleksi sploh želeli vključiti v tak abonma? Bi se želeli vključiti kinematografi Art kino mreže?«
»Morda bi več kot od abonmajev z neomejenim številom ogledov filmov na kratki rok dosegli z vavčerji, vsaj kot eksperiment za začetek,« še pravi Leila Kosova, ki se ji zdi vsak način gledanja filmov, bodisi tak v kinu, bodisi tak preko pretočnih platform, v redu način.
