V nesreči na letališču Edvarda Rusjana udeleženih več kot 330 ljudi (FOTO)

Mirna sobota. Malce čez deveto uro zjutraj so Maribor kot v hollywoodskih filmih preplavile sirene reševalnih vozil. Na drugem največjem letališču pri nas, Letališču Edvarda Rusjana v Hočah, ki bolj kot ne sameva sredi hoške ravnice in se zadnje desetletje ukvarja s tem, ali sploh še je letališče, je potniško letalo s štiridesetimi potniki in šestimi člani posadke med pristajanjem zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze.

Iz smeri Kidričevo–Maribor v smeri piste št. 32. Ob tem se je poškodovalo glavno podvozje, pod levim krilom je močno zagorelo. V tovornem delu letala je bila po podatkih reševalnih služb, ki so prispele na letališče, jedka snov. »Reagirali smo nemudoma. Odzivni čas je praviloma tri minute. Takoj ko je reagirala naša gasilsko-reševalna služba, je služba za koordinacijo prometa prevzela vlogo odgovorne osebe za obveščanje. Poklicali so 112 in obvestili o nesreči.

Na prizorišče so takoj prihiteli gasilci, policisti, ekipe iz UKC Maribor in službe nujne medicinske pomoči.

Koordinacijski center bo nadalje obveščal pristojne o razvoju dogodkov. Na osnovi tega se bodo sprožali različni mehanizmi v okviru načrta za zaščito in reševanje,« je povedal vodja akcije Smiljan Kramberger ter poudaril, da se njihovi gasilci redno izobražujejo za tovrstne situacije na Fraportu in imajo vse potrebne licence. »Vse se izvaja na odzivni čas.« Pri tovrstnih nesrečah štejejo sekunde.

Na prizorišče so takoj prihiteli gasilci, policisti, ekipe iz UKC Maribor in službe nujne medicinske pomoči ZD Maribor, štabi civilne zaščite, uprava za zaščito in reševanje, pripadniki Rdečega križa, predstavniki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pa seveda kontrola zračnega prometa: 330 deležnikov, ki morajo še posebno v tovrstnih primerih pokazati, kako dobro so medsebojno uigrani in povezani. To je poudaril tudi Bojan Lešnik iz nujne medicinske pomoči: »Po koordinaciji z dispečerskim centrom se odločimo, v katero bolnico bomo peljali poškodovane. Povemo jim, koliko je rdečih, rumenih in zelenih pacientov. V primeru najhujših poškodb je na voljo helikopter. Pri takih akcijah je treba upoštevati tudi vremenske razmere, danes so odlične, a lahko bi bil tudi sneg.«

Marsikaj gre lahko narobe

K sreči v soboto ni šlo zares, bila je le reševalna vaja, a vse ekipe so zadevo vzele zelo resno. »Vloga policistov je naprej nuditi pomoč. Zavarovali smo kraj nesreče in skrbimo, da imajo reševalne službe prost dostop,« je povedala Anita Kovačič Čelofiga iz PU Maribor. Barbara Furman iz UKC Maribor je dodala: »Po klicu se je znotraj UKC takoj formirala bolnišnična poveljniška skupina, ki je formirala podskupine, od kirurgov, anesteziologov do urgentnih zdravnikov.« Na letalu je bilo 46 ljudi, vključno s posadko; oskrbeli so 15 ranjencev, od teh jih je bilo devet hudo poškodovanih.

Furmanova je poudarila, da imajo v UKC vnaprej pripravljen protokol, ki se sproži, takoj ko bolnišnica prejme klic o možnosti množične nesreče. Glede na stopnjo alarma se poleg skupine in štaba formirajo dodatne skupine. Pokličejo tudi posamezne zdravnike od doma. Zagotovo gre lahko tudi kaj narobe, a je ekipa iz UKC na vse scenarije pripravljena. »V tovrstnih primerih pričakujemo več težav. Ozka grla so enote intenzivne terapije. Pričakuje se pomanjkanje postelj, ventilatorjev, osebja, ki je strokovno usposobljeno za najtežje primere, tudi težave v primeru kemijskih nesreč. Več stvari gre lahko narobe.«

Sistem deluje

Namen vaje je obnavljanje znanja. Treniranje v praksi in izpopolnjevanje komunikacije med različnimi ekipami. Obnovi se seznam vpoklicanih, saj so na njem tudi posamezniki, ki v UKC niso več zaposleni. »Namen vaje je temeljita evalvacija in preverjanje dobrih stvari in izboljšanje pomanjkljivosti,« sklene Furmanova.

Čeprav bo o vaji opravljena še temeljita analiza, ki bo postavila temelje za prihodnjo obravnavo tovrstnih nesreč, je Kramberger že dejal, da je bila uspešno izvedena. »Veseli me, da je današnja vaja pokazala, da sistem deluje. Seveda bomo morali nekaj stvari izboljšati, ampak generalno gledano je vaja uspela brez zapletov.« Tudi več ocenjevalcev iz vrst Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Izpostave Maribor ter predstavnikov sodelujočih reševalnih in drugih služb je bilo na vaji. Tudi njihov delež bo pripomogel k izboljšanju kriznega načrta.

Vodja regijske uprave za zaščito in reševanje Ivana Grilanc je izpostavila, da mariborska izpostava še vedno nima svoje prikolice za množične nesreče. Tokrat so si jo sposodili pri kolegih iz Murske Sobote. 

Mariborska izpostava nima svoje prikolice za množične nesreče, za vajo so si jo sposodili pri prekmurskih kolegih.

Vsakdo je dobro opravil svojo nalogo.

Ranjene so odpeljali v UKC Maribor.