V neznosnih bolečinah pet ur čakal zdravnika

LJUBLJANA – Že 22 mesecev 28-letni Damir Ćeman iz Logatca leži v ljubljanskem kliničnem centru, na nevrološkem oddelku. Ne govori, ne hodi, popolnoma je odvisen od zdravstvenega osebja, včasih po več dni ne premakne roke ali noge. V težkem zdravstvenem stanju je, odkar so mu odstranili benigni tumor na možganih. Do današnjega dne je prestal dve operaciji, prvo 11. julija 2016, drugo tri dni pozneje. Po prvi je še povedal svoje ime, datum rojstva, po drugi, ki je bila posledica postoperativnih zapletov, pa je obmolknil. Zanesljivo ne vedo niti tega, ali se zaveda okolice okoli sebe, in če se, v kolikšni meri. Včasih gleda nepremično in je neodziven, spet drugič z očmi spremlja dogajanje v bolniški sobi in potoči solzo. Nameščeno ima umetno dihalno cevko, vstavljeno v traheostomo, okence v sapniku, tako imenovano kanilo, ter trebušno in urinsko stomo, zadnji so vstavili novembra.

Pred operacijami je bilo vse drugače. Damir je bil urejen mlad moški, priljubljen med ljudmi, redno je telovadil, bil je perfekcionist. Kot 26-letnemu so postavili diagnozo možganski tumor, ki je izjemno hitro rastel, zato so zdravniki sumili, da gre za rakavo tvorbo. Med posegom se je izkazalo, da ni tako, da je tvorba benigna: »Ob diagnozi je imel tumor približno 2,5 centimetra. Približno tri mesece pozneje, pred operacijo, pa je imel tumor, ki je ležal globoko zadaj, na mestu hipotalamusa in hipofize, več kot pet centimetrov,« pripoveduje Damirjev brat, 32-letni Samir Ćeman, komercialist, ki zadnjih 12 let živi v Kopru.