V novem zavetišču udobje kot v živalskem vrtu

LJUBLJANA – Na Gmajnicah na ljubljanskem Viču naj bi še letos namenu predali prvo fazo in hkrati podrli del dozdajšnjih starih objektov. Drugo fazo bodo nadaljevali leta 2020. Zavetišče je notranja organizacijska enota javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana.

»Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002, na svetovni dan živali,« pravi direktorica ZOO Ljubljana Zdenka Barbara Ban Fischinger. »Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) za lastne potrebe oskrbe zapuščenih živali. Namenjeno je oskrbi zapuščenih domačih hišnih živali, to je psov in mačk z območja MOL. V zavetišču so jim zagotovljene pomoč, oskrba in začasna namestitev, dokler se jim ne najde starega ali novega lastnika.«

Zavetišče je dejavnost ZOO Ljubljana, kjer so tako rekoč orali ledino, dodaja Ban Fischingerjeva: »Ustanovljeno je bilo kot prvo uradno zavetišče v Sloveniji. Vzpostavljeno je bilo s hitro prenovo obstoječih objektov, kjer so bili prej hlevi Ljubljanskih mlekarn. Sprijazniti smo se morali z razmerami, kakršne so bile, poleg tega smo morali povsem na novo vzpostaviti strokovne standarde. Te dejavnosti, tako zastavljene, prej sploh ni bilo. Mislim, da smo v več kot 15 letih naredili ogromen korak naprej.«

Strokovna raven oskrbe živali je res vrhunska, meni direktorica Živalskega vrta Ljubljana: »Slovenci imajo izjemno radi pse. Slovenija je na področju skrbi za pasjo populacijo zelo urejena država, prav tako je to tudi zakonsko lepo urejeno. Pred desetimi leti smo dobili zakon, da je treba vse lastniške pse čipirati. To se je v vseh teh letih lepo uveljavilo, zato vsaj v mestih ni potepuških psov, torej psov brez lastnika. V tem pogledu se je tudi izjemno spremenila populacija živali, ki jih zavetišče ima. V prvih letih smo imeli v glavnem pasje mladiče. Zdaj teh ni več, vsaj ne slovenskega izvora. Psov slovenskega izvora je manj, kot jih je bilo, vendar so to zdaj odrasle živali. Nekaj jih pride v zavetišče po naključju, ker se morajo ljudje zaradi objektivnih razlogov od psa ločiti oziroma posloviti. Žal pa si vse več ljudi omisli težko obvladljivo pasmo, sami pa niso usposobljeni ali pripravljeni nanjo ali pa si ne vzamejo časa za ustrezno šolanje, in psa potem pripeljejo v zavetišče z različnimi izgovori. To za naše zavetišče pomeni veliko dodatno težavo, ker jih je treba najprej ustrezno prevzgojiti. Gre za dvakrat težji proces, ker je žival že tako navajena in ji že sprememba okolja povzroča stres. Preden žival ustrezno pripravimo za oddajo drugemu posvojitelju, je to časovno in strokovno kar težka naloga.«

Najvišji standardi

Drugače je z mačkami, saj v mestih najdemo tudi takšne brez lastnika. »To je bil projekt, ki se ga je naše zavetišče lotilo kot prvo v Sloveniji, torej obvladovati problematiko mačk brez lastnika,« pove Zdenka Barbara Ban Fischinger.

»Gre za nenadzorovano razmnoževanje. Šli smo v sistematičen projekt, te mačke polovili, jih pripeljali v zavetišče in jih veterinarsko pregledali in uredili, sterilizirali in kastrirali, ter jih nato vrnili, kjer smo jih dobili. Od te akcije je dvojna korist. Prva je, da se je ustavilo nenadzorovano razmnoževanje, druga pa, da se sterilizirane in kastrirane živali v času parjenja nič več ne bojujejo. S tem smo tudi omejili prenašanje nalezljivih bolezni. Tudi na tem področju smo v teh letih naredili velik korak naprej, vendar je živali še vedno veliko, tako da nam dela v zavetišču ne bo zmanjkalo.«

Z Mestno občino Ljubljana so se dogovorili za novo investicijo, ki jo MOL tudi v celoti financira. »To je popolnoma novo zavetišče z bivališči, ki so podobna tistim v živalskem vrtu,« je poudarila Ban Fischingerjeva.


»Gre za najvišje evropske standarde. Ne gre zgolj in samo za to, da se bomo primerjali z drugimi evropskimi zavetišči, ampak da bomo na to tudi ponosni in bomo lahko drugim mestom to pokazali kot primer dobre prakse. Dela so že v teku, novo zavetišče pa bomo gradili v dveh fazah. Prva faza bo, tako upamo, dokončana letos. V dveh fazah gradimo zato, ker mora zavetišče ves čas poslovati. Gradnja prve faze poteka na območju, kjer so bile prazne zgradbe, ki smo jih odstranili. Ko bo zgrajena, se bodo živali preselile v nove prostore, obstoječe pa bomo podrli in tam zgradili drugo fazo novega zavetišča. V celoti bo dograjeno v prihodnjem letu, s tem pa se bodo povečale naše zmogljivosti. Takrat bomo lahko storitve ponudili ne le MOL, temveč vsem sosednjim občinam. Te občine so premajhne, da bi gradile vsaka svoje zavetišče, zato je edino ekonomsko in strokovno smotrno, da se tudi one vključijo v to zavetišče in temu primerno prispevajo svoj delež. Že zdaj naše zavetišče pokriva tretjino slovenskih potreb. Skupno financiranje izgradnje novega zavetišča bo tudi lažje breme za vse občine.«


Na Gmajnicah bodo postopoma porušili obstoječe objekte in tam zgradili šest novih objektov: sprejemno in veterinarsko ambulanto, ločeni zavetišči za pse in mačke, upravno stavbo, skladišče in servisni objekt.