V občini Piran potrdili primer hudo nalezljive bolezni

Pri labodu, ki so ga našli v občini Piran, so potrdili visoko patogeno aviarno influenco, ki ji rečemo tudi ptičja gripa, je potrdil Nacionalni veterinarski inštitut (NVI). Gre za primer H5N8, ki ni nevaren za ljudi, piše v obvestilu Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pri tem opozarjajo, da je pomemben pri razširjanju bolezni tudi človek, saj ga lahko prenaša s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. 

Uničenje perutnine

Kaj se zgodi, če pri rejcu perutnine odkrijejo ptičjo gripo? Sledi pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in proizvodi in drugo. UVHVVR zato svetuje, da se dosledno izvajajo ukrepi, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo, predvsem:

– gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu; 
– vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali, se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam; pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV-razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
– omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in drugi ukrepi);
– imetniki perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali, omejijo dnevni izpust na najkrajši možni čas in upoštevajo priporočila iz prejšnjih točk.

Rejci naj pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnih koli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestijo veterinarja.