V očetovi kovačnici izdela 2000 podkvic na leto (FOTO)

Prejšnji teden je nekdanji škofjeloški hotel Transturist po skoraj 20 letih mirovanja in po celoviti prenovi le odprl svoja vrata. Odslej se imenuje hotel Lonca.

Glede na to, da sta med solastniki tega novega hotela, ki se, mimogrede, imenuje po prvem imenovanju Škofje Loke iz leta 973, tudi naša odlična kolesarja Luka Mezgec in Jure Kocjan, je pričakovano, da je ena izmed osnovnih povezav, na katero se naslanja ta najnovejša škofjeloška pridobitev, tudi tista s kolesarstvom.

Prav nič čudnega ni, da se je v hotelu znašla tudi umetniška skulptura, ki je sestavljena iz neštetih delcev kolesarske verige, ketne, po domače.

Gmota kolesarskih verig, iz katere lahko nastane tudi umetniško delo.

Kovaška era Janezov

Skulptura ponazarja estetizirano žensko telo, njene najlepše obline. Izdelane so z izjemno mero potrpežljivosti, predvsem pa občutka ter vrhunske natančnosti. Sestavljena je iz dveh delov, iz njenega prednjega in njenega hrbtnega dela. Izvedeli smo, da je takšnih skulptur le pet na svetu, ena je zdaj v Škofji Loki, druga nekje na Obali, dve sta na Štajerskem, peta pa je za zdaj še pri avtorju doma. In kdo je avtor teh stvaritev?

Gre za 24-letnega Jako Globočnika iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je resda zaposlen kot kolesarski mehanik v šenčurskem podjetju A2U, še pomembnejši pa se zdi podatek, da v prostem času nadaljuje družinsko tradicijo kovaštva, poklica, ki je z uporabo kmetijske mehanizacije in sodobnejših naprav za varjenje pri nas že skoraj izumrl. Preživelo je namreč le še 60 kovačev, med njimi pa je tudi Janez Globočnik, Jakov oče. Izvedeli smo, da korenine njegove kovačnice sežejo v daljno leto 1887. Ker pa tedanji lastnik ni imel potomstva, bi kmalu propadla, če ne bi sovaščan, bil je to Globočnikov Janez, leta 1927 poprijel za kovaški meh ter postavil trdne temelje za rokodelstvo, ki obratuje še danes. Takrat se je začela tudi kovaška era samih Janezov, saj sta za Janezom Globočnikom prevzela vajeti v svoje roke najprej njegov sin Janez, za njim pa še vnuk, prav tako Janez. Kot vse kaže, pa se bo družinska tradicija nadaljevala tudi z Jako, ki je že od majhnega v očetovi kovačnici.

Tudi podkvice izdeluje.

Lepotica iz verige

»Od 14. leta sem praktično vse počitnice preživel ob očetu, z njim sem hodil na sejme, mu pomagal podkovati konje, se priučil skrivnosti kovaštva,« je razodeval mladenič, ki je tudi veliko prekolesaril, dve sezoni delal na Krvavcu, tam pa je bilo treba kdaj pa kdaj popraviti kakšno kolo. Očitno se je to razvedelo, in ko je nekoč v bolnišnici srečal njihovega sorodnika Uroša Globočnika, direktorja kolesarske trgovine A2U, je izvedel, da iščejo serviserja koles; mimogrede, to je kader, ki ga v Sloveniji kronično primanjkuje. In če velja, kakršen oče, takšen sin, sploh pa ob dejstvu, da je kovaštvo garaški poklic, je Uroš Globočnik že takrat natančno vedel, koga bi rad v svojih vrstah.

In res: odkar je Jaka pred letom in pol v Škofji Loki uspešno zaključil tamkajšnji strojni faks, vse odtlej popravlja kolesa. Saj če ne bi, tudi ne bi mogel onidan opazovati sodelavca, ki je v kanto za smeti odvrgel mogočno kepo rabljenih kolesarskih verig. Če ne bi, se mu najbrž ne bi tedaj utrnila ideja, da bi lahko iz njih ustvaril kaj lepega in umetniškega.

Pri priči se je lotil, razstavljal in razčlenjeval verige, iskal ustrezne kosce, nekaj si je še zrisal, da je lahko potem izdelal primeren kalup iz betona. Na tega je začel polagati verige, pravzaprav verižice oziroma ketn'ce, kot jim pravi Jaka, ki jih je moral pred tem še dobro očistiti, to pomeni, da jih je čez noč namočil v bencinu, jih zjutraj obrisal, potem pa počakal še kakšen dan, da so se res posušile.

In ko so različne kolesarske verižice v tistem že kazale obliko ženskega telesa, je Jaka začel variti, spajati, na fino brusiti in uresničevati kompaktno ter končno podobo te stvaritve, ki jo je mogoče videti, kot rečeno, v najnovejšem škofjeloškem hotelu.

Za svojo verižno lepotico je naposled potreboval 54 metrov kolesarske verige. Petnajst verig za zadnji del in 30 za sprednji. Ena veriga pa je dolga 1,2 metra. Jaka Globočnik, ki v očetovi kovačnici na leto izdela tudi po 2000 podkvic, jo je zaključil po petih dneh oziroma po več kot 30 urah potrpežljivega ustvarjanja.

Izvedeli smo, da stane en del takšne skulpture 1000 evrov. In da jo je kljub temu prodal že kmalu po tistem, ko je fotografijo končnega izdelka objavil v skupini na facebooku Združenja kolesarjev Slovenije.

Na koncu jo je še na fino obrusil.