V pisani povorki kazali hmeljarska opravila (FOTO)
V Braslovčah so pripravili tradicionalni, že 61. dan hmeljarjev, na katerem so za leto dni ustoličili novo hmeljsko princeso in starešino. Naziv princese si je prislužila Špela Razboršek iz Arje vasi, študentka agronomije, hmeljski starešina pa je po novem Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj.
Dan hmeljarjev, ki ga organizirajo Združenje hmeljarjev Slovenije, Turistično društvo Braslovče in občina Braslovče, je praviloma drugo nedeljo v avgustu, v času, ko se začenja obiranje hmelja, a so praznik zaradi poplav prestavili za dober mesec, ves izkupiček pa namenili za prizadete v katastrofalni ujmi. Pisani sprevod skozi trg je na prireditveni prostor pospremila velika množica ljudi, v povorki pa so mladi prikazali stara hmeljarska opravila.
Na čelu so bili konjeniki KK Mustang z Gomilskega, Laška pihalna godba in mažoretke. Za njimi so se na vozovih pripeljali hmeljski starešine, župani in drugi gostje. V uvodu so zbrane nagovorili predsednik združenja hmeljarjev Ivan Oset, župan Braslovč Tomaž Žohar, poslanec državnega zbora Aleksander Reberšek in drugi. Nato so na odru opravili protokol imenovanja in kronanja novega hmeljskega starešine in princese; obred je opravil Oset, ki je hmeljski princesi izročil in okrog vratu obesil zlato verižico ter ji nadel lento. Sledila je še predaja hmeljskega praporja, za katerega bo leto dni skrbel dozdajšnji hmeljski starešina Aljoša Uršič, ki je prej novemu izbrancu Terglavu predal tudi simbol starešinstva, miniaturno orodje, tako imenovanega mačka, ki je bil nekoč v pravi velikosti med obiranjem namenjen za izruvanje hmeljevk iz zemlje.
Tudi letos se je potrdil stari rek, da avgust hmelj da ali ga vzame.
Zabava pozno v noč
Mladi zadružniki so ob koncu pripravili tudi tekmovanje v obiranju hmelja. Najbolj so se izkazale ekipe Drešinje vasi, Polzele in Braslovč. Sledil je zabavni del z dobro glasbo. Nastopili so ansambel Zaka pa ne, Alya in Pop music center, Dejan Dogaja band, skupina Vzrock in ansambel Stil. Zabava je trajala pozno v noč, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za kulinarično in pivsko ponudbo. Kot običajno ni manjkal bogat srečelov.
Že dopoldne so na slavnostni seji predstavili dela aktualnega hmeljarskega starešine Uršiča in princese Mince Marovt. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo, pa je zbrane seznanila s prvimi ocenami letošnje letine hmelja. Kot je pojasnila, 119 tržnih pridelovalcev deluje na 1675 hektarjih, to je 50 več kot lani. Te dni končujejo obiranje. O letini 2023 pa je povedala: »Na podlagi ogledov, ki smo jih opravili s strokovnjaki IHPS, ocenjujemo, da bo letina povprečna glede na zadnje desetletno obdobje. Veliko nasadov je po videzu zelo lepih in zanje bi lahko rekli, da bo pridelka celo nekaj nad večletnim slovenskim povprečjem. To povprečje pa precej znižujejo nasadi, kjer so rastline prek leta rasle v tako imenovanih depresijah, kjer je med obilnimi padavinami, ki jih je bilo v letu 2023 zelo veliko, zastajala voda in dušila korenine.
Na določenih območjih je takšnih nasadov celo do 20 odstotkov. Na zmanjšanje pridelka hmelja bo občutno vplivalo tudi poškodovanje hmeljskih rastlin, ki so ob neurjih, ki jih v tem letu tudi ni manjkalo, padle in se precej poškodovale. Tudi letos se je potrdil stari rek, da avgust hmelj da ali ga vzame. Izkazalo se je namreč, da sta avgustovska obilica padavin na začetku meseca in obdobje visokih dnevnih temperatur okoli 35 stopinj Celzija malo pozneje vplivala predvsem na pridelek poznih sort, tako da je manjši od predvidenega.«
119 tržnih pridelovalcev deluje na 1675 hektarjih.
