V pisateljevi hiši ni nihče okužen

Za Oblo gorico, vzpetino v Radovljici, stoji sredi mesta, a nekako na samem, Borova hiša. Vanjo se je iz Ljubljane pred desetletji preselil pisatelj in pesnik Vladimir Pavšič, bolj znan kot Matej Bor, in bival v njej do smrti leta 1993. Leta 2007 so v hiši uredili eno izmed bivalnih enot Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) za starostnike z motnjami v duševnem razvoju. Od takrat Borova hiša omogoča samostojno življenje v bivalni skupnosti, ločeni od CUDV, vendar pod strokovnim nadzorom zaposlenih strokovnjakov, in daje udobje ducat osebam.

K sreči je vrt velik

»Trenutno je hiša polno zasedena, uporabniki pa so organizirani tako, da se gibljejo le v hiši in njeni okolici. Varstveno-delovna centra (VDC) v Radovljici in na Jesenicah, kjer so v dopoldnevih delali, sta zaprta. Sostanovalci so v popoldnevih v spremstvu naših zaposlenih hodili skupaj v trgovino in po običajnih opravkih, od pošte, banke, knjižnice, šli so do frizerja, kar je bilo zapolnjevanje njihovega časa. Zdaj so prostočasne dejavnosti omejene le na hišo in vrt, ki je pa k sreči dovolj velik in prostoren,« je dejala vodja institucionalnega varstva odraslih pri CUDV Alenka Rožič: »Nimamo čudežne paličice, a smo sostanovalcem v pogovorih poskušali podati navodila za čas izolacije, med drugim uporabljamo tudi lahko berljivo besedilo. Drugače ni šlo. Nekateri sostanovalci berejo, tako da dobijo časopise in se seznanjajo s trenutnim dogajanjem, gledajo televizijo in imajo informacije iz zunanjega sveta. Ogromno pa sloni na pogovorih, ker ni zunanjih aktivnosti.« Število zaposlenih v Borovi hiši se je povečalo predvsem dopoldne, ker sostanovalci ne odhajajo v delavnice VDC in tako pomagajo izpeljati dopoldanske aktivnosti. Hrano jim dostavijo iz centralne kuhinje, večerje si pripravljajo sami, potrebščine zanje pa jim pripeljejo.

S svojci po telefonu

»Naše uporabnike odkrito pohvalim. Ni nobenih vedenjskih odklonov, se pa zaposleni trudimo, da vzdržujemo prijetno klimo, hkrati sostanovalce Borove hiše obvarujemo pred grožnjo koronavirusa. Zaposleni imamo strogi protokol prehajanja v hišo in iz nje ter opravljanja zadolžitev in je ob tem izkazana velika odgovornost. Po naravi smo vsi skupaj optimisti in tak pogled na svet svetujemo tudi drugim,« dopolni Rožičeva.

»Ritem bivanja je za naše uporabnike spremenjen, saj dopoldne ne odhajajo na delo v varstveno-delovna centra ali v šolo, močno so omejeni izhodi, kontakti s svojci so omejeni na telefonske razgovore, ni spremljevalnih aktivnosti, ki se sicer izvajajo v lokalnem okolju, in podobno,« pravi direktorica CUDV dr. Irena Ceglar: »Za zdaj ocenjujemo, da uporabniki razmere dobro prenašajo in ni večjih posebnosti. Zahvala gre predvsem prizadevnosti in iznajdljivosti zaposlenih, ki iščejo poti in načine, da se vsi skupaj kar najbolje počutimo.«

Za zdaj v CUDV ter po vseh bivalnih enotah nimajo potrjenega suma na okužbo s koronavirusom niti pri uporabnikih niti pri zaposlenih. »Verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje,« je odločna Ceglarjeva: »Za zagotavljanje varnosti smo sprejeli več sprememb v organizaciji dela in uvedli zaščitne ukrepe, kot so: prepoved obiskov v institucionalnem varstvu na vseh lokacijah, sprememba režimov čiščenja in razkuževanja, zaprtje VDC Jesenice in Radovljica, prekinitev izvajanja posebnega programa vzgoje in izobraževanja, prekinitev izvajanja prevozov, komunikacija z zunanjimi deležniki, kot so pošta, dostava, stik s svojci, poteka na vratih centra, odpovedali smo vse aktivnosti z zunanjimi izvajalci ter vsa skupinska druženja za uporabnike in zaposlene. Organizirana je uvedba dostave potrebščin na vrata, spremljamo zdravstveno stanje vseh zaposlenih in njihovih družinskih članov, obvezno je nošenje mask.«