V Pomurju vse manj ptic

Ko s pesticidi, plastiko in drugimi škodljivimi snovmi onesnažujemo naravo, s tem uničujemo številne rastline in živali, tudi nekatere ptice. V Sloveniji imamo več kot 380 vrst ptic, od katerih jih pri nas gnezdi 228. Eno od območij, kjer so najbolj ogrožene, je Pomurje, zlasti Goričko, ugotavljajo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Največji padec populacije so zaznali pri repaljščici, poljskem škrjancu, repniku in drevesni cipi, ki so vse močno odvisne od večjih površin ekstenzivno vzdrževanih travnikov, najvišjo stopnjo ogroženosti pa pri pticah kmetijske krajine, na območju Goričkega sta še posebno prizadeta veliki skovik ter smrdokavra.

Za 800 hektarov manj travnikov

Ponekod je populacija teh ptic padla za več kot polovico, pojasnjuje Gregor Domanjko, predsednik pomurske sekcije DOPPS. »Na Goričkem so leta 1999 ugotovili, da tam gnezdi od 160 do 170 parov velikega skovika, male sove, ki pride konec aprila iz Afrike, gnezdi v duplih starih visokodebelnih sadovnjakov in se prehranjuje na ekstenzivnih travnikih. Število te vrste se je do danes prepolovilo. Pred dvema letoma je bilo še 77 primerkov. Podobno je s smrdokavro, leta 1999 je bilo okrog 250 parov, zadnja leta pa ocenjujemo, da jih je še 60.«


Večje so kmetijske površine, manj je prostora za ptice. Občine in kmetje zaradi lažje obdelave in ekonomičnosti težijo k povečevanju obdelovalnih površin z združevanjem kmetijskih parcel. S tem pa izginjajo grmičaste ali travnate meje, ki so prej ločevale manjše kmetijske površine ter so bile za ptice vir prehrane ali gnezditvene površine. Ogroža jih tudi obdelava površin, saj sodobne kosilnice žuželke, ključne za prehrano ptic, povsem uničijo. »Od leta 2002 do 2012 se je delež travnikov na zahodu Goričkega zmanjšal za 800 hektarov. To pomeni, da se ptice preprosto odselijo, sicer ne preživijo,« pravi Domanjko in doda, da to velja tudi za štorkljo, saj je vse več opuščenih gnezd. Na Goričkem je bilo pred desetimi leti 15 gnezdečih parov, danes pa le od šest do 10.


Država je ukrepala z uredbo, ki prepoveduje oranje travnikov, EU pa namenja denar za projekte, kot je Gorička krajina, ki trenutno poteka v Pomurju. Odkupili bodo približno 60 hektarov opuščenih in zaraščenih travnikov ter jih namenili ohranjanju vrst. Pod določenimi pogoji jih bodo potem predali v obdelavo kmetom, saj je za ohranitev ptic ključno predvsem usklajeno delovanje kmetijskega in okoljskega resorja.