V Postojnski jami tudi Tolstoj in Mozartov sin

POSTOJNA – Letošnji 29. maj je bil v Postojnski jami prav poseben dan, saj so prvič pokazali in predstavili prvo vpisno knjigo obiskovalcev jame, kot pravijo 200-letni pričevalki slovenskega turizma. Na ogled jo je postavil predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. Prav danes pa mineva 200 let, odkar se je vanjo kot prvi vpisal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I.

Vpisna knjiga je svojevrstna posebnost, saj ima kar 430 strani. Ko je Postojnska jama pred 200 leti prvič odprla vrata obiskovalcem, je bila odprta tudi velika vpisna knjiga z usnjenimi platnicami, obiskovalci pa so se morali ob prihodu vpisati vanjo. Pomeni namreč začetek neprekinjenega beleženja števila obiskovalcev jame. Teh je zdaj že nekaj več kot 39 milijonov.
»Kdor z belimi rokavicami na rokah prvič stoji nad 200 let staro in v usnje vezano knjigo, ne more ostati ravnodušen,« pravi Marjan Batagelj. »Nekoč sveže rjavo usnje le še ponekod vztraja v koščkih. Tisti, ki zre vanje, se zamisli nad minljivostjo človeškega življenja.« Z dlanjo nežno poboža to nekoč svežo usnjeno platnico, ki še komaj drži skupaj 430 porumenelih listov. Ko jo odpre, zadiši po zgodbah 2900 obiskovalcev, ki so se 15 let vpisovali v prvo vpisno knjigo Postojnske jame.
Sedemnajstega avgusta 1819 se je po najlepših delih jame sprehodil prvi gost. »Ne vemo, koliko ljudi je bilo z njim, in ne vemo, kakšni so bili njegovi občutki,« dodaja Batagelj. »Morda ga je bilo strah, morda se je počutil kot Kolumb ob odkritju Amerike. Po vsej verjetnosti je popolnoma osupel in odprtih ust zrl v podzemni raj, ki se je odpiral pred njim. Vse, kar z gotovostjo vemo o njem, je to, da je bil prvi zabeleženi obiskovalec na novo odkrite Postojnske jame in da je bil to avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I.«

Prva žival je bil drobnovratnik

Podvig Luke Čeča – drzno prečkanje podzemne reke Pivke na Velikem domu Postojnske jame – je pomenil odkritje raja in začetek zgodbe o Postojnski jami. Le eno leto po Čečevem odkritju najlepših delov jame je bila ta že urejena in odprta za obiskovalce. Na prvih 107 straneh so obiskovalci z vsega sveta sledili njegovemu zgledu in z največjo pazljivostjo, skoraj kaligrafsko, zapisali svoja imena in datum obiska. Že na 8. strani krhke knjige izstopa druščina, ki se je odpravila na večurni ogled jame 22. maja 1820. Med imeni, ki so nanizana, hitro opazimo lepopis velikega slovenskega mecena Andreja Smoleta, Prešernovega prijatelja.

Časi prve knjige so bili časi romantike, in iz knjige ta kar kipi. V romantiki je bilo zanimanje za naravo veliko, zato med podpisniki najdemo Aloisa Schaffenratha in Franza Höhenwartha, ki sta zakrivila prvi vodnik po Postojnski jami. Adolf Schmidl se je vpisal v knjigo in tudi v zgodovino kot prvi raziskovalec jamske favne; opisal je prvo jamsko žival – drobnovratnika – in s tem Postojnsko jamo zapisal v zgodovino kot zibelko speleobiologije.

»Med brskanjem po knjigi, ki prikazuje tudi evropsko politično sliko, zasledimo podpis grofa Tolstoja,« pravi Batagelj. »Ko se tako sprehodimo skozi stare strani, kmalu najdemo novo presenečenje. Če ne bi imel rokavic, bi si človek pomel oči. Čisto na dnu strani je ime, ki ga pozna ves svet. Wolfgang A. Mozart. 21. 7. 1820. Res je bil on. Najmlajši Mozartov sin. Nekateri obiskovalci so bili nad jamo tako ganjeni, da so morali po obisku strniti občutja. Tudi Wolfgang Amadeus Mozart ml., ki jih je opisal v svojem dnevniku, s tem pa pustil prav posebno pričevanje o jami.«

Zlata knjiga je še v uporabi

V jami uvajajo nove vlake za prevoz potnikov.

Turizem v Postojnski jami je cvetel skozi stoletja. Tudi to lahko razberemo iz vpisnih knjig obiskovalcev. Frekventnost podpisov je pomenila frekventnost obiskov in iz knjig je jasno viden porast obiskov po izgradnji železnice Dunaj–Trst leta 1857. Celo očitno potrebo po organizaciji, strukturi ob vedno več obiskih razberemo iz knjige. »Kaj je pa to?« se vpraša tisti, ki s previdnostjo obrača strani, ki kot časovni stroj nizajo zgodbe. Po 107 straneh se v zgodovini nekaj zgodi, strani v knjigi spremenijo podobo. Gostje se morajo naenkrat vpisovati v urejene stolpce, z imeni in priimki, datumi obiska, krajem rojstva, prebivališčem in celo stanom. In knjiga se nadaljuje, ljudje se vpisujejo vse do leta 1834, ko jo pospravijo v arhiv, njeno vlogo pa prevzame nova. V 200-letni zgodovini se je nanizalo kar 31 takšnih knjig.

Plemiči, prestolonasledniki in vojvode z vsega sveta so se vpisovali v jamske knjige, kot bi tekmovali. Ob imenu in datumu so sčasoma pričeli vpisovati svoje vtise in postopoma so vpisne knjige dobile spominsko noto. Leta 1857 je bila uvedena prva zlata knjiga obiskovalcev. Kdor lista po njej, hitro ugotovi, da prvi vpis sovpada z obiskom avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete 11. marca 1857. Priljubljena Franc Jožef in Sisi sta ob obisku v jami dobila celo svoj spomenik. Rdeča knjiga je bila rezervirana samo za visoke obiskovalce in njihove vtise. Prva rdeča knjiga je bila v uporabi do leta 1945. Zadnji se je v njo podpisal Josip Broz - Tito 28. maja 1945. Ob njegovem ponovnem obisku so odprli modro knjigo, za njo sta se zvrstili še dve. Leta 2013 so odprli že drugo zlato knjigo znanih obiskovalcev, ki je še vedno v uporabi in bo čez 200 let pripovedovala zgodbo o mogočni Postojnski jami tistemu, ki bo previdno listal po njej z belimi rokavicami …