V prestolnici končno olimpijski bazen: izjemni kompleks za razvoj vrhunskega športa (FOTO)
»Danes je zame dan zmage, dan uspeha. Moje srce je polno zaradi sodelavcev, ki so projekt pripeljali do konca,« je v nagovoru ob odprtju Športnega centra Ilirija dejal ljubljanski župan Zoran Janković.
Zahvalil se je tudi nekdanji županji Viki Potočnik, ki je za novo pridobitev položila temeljni kamen, in priznal, da se sam tega verjetno ne bi lotil. S slovesnostjo pred polno dvorano in eminentnimi gosti, kot sta bila nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, smo tudi v slovenski prestolnici dobili prvi pokriti olimpijski bazen, za kar smo potrebovali dolgih 25 let. Novega objekta so se kajpak najbolj razveselili v ljubljanskih plavalnih klubih.
Raiven v zraku, vaterpolisti v vodi
»Stoletne sanje inženirja Stanka Bloudka, vizionarja, ki je zamislil Ilirijo tako, da se bodo v zunanjem bazenu generacije ljudi naučile plavati, so se s tem projektom nadgradile,« je med drugim povedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac in poudaril, da to ni samo rekreacija, druženje, temveč priložnost, da plavanje kot vrhunski šport najde svoje mesto.
Poklonil se je nekdanjim uspešnim plavalcem in dodal, da nam to, da smo športna država, da smo celo med najboljšimi na svetu, zavidajo tudi največji. Kot popotnico Iliriji je zaželel, da naj bo to »čudovita platforma za razvoj vrhunskega športa, naj bo kovnica medalj in velikih dosežkov slovenskega plavanja in drugih športnih dosežkov Slovenije, hkrati pa naj bo tudi stičišče združevanja. In če je Ljubljana najlepše mesto na svetu, sem trdno prepričan, da tudi Slovenija postaja najbolj športna država na svetu,« je dodal Bobinac.
Naj bo to kovnica medalj in velikih dosežkov slovenskega plavanja!
Na otvoritveni slovesnosti je zapela Raiven ob podpori vaterpolistov Slovana v bazenu pod odrom, avstrijski arhitekt objekta Peter Lorenz pa je dejal, da se je njegova »saga Ilirija« začela že pred 25 leti, ko je Potočnikova razpisala prvi mednarodni natečaj; načrtovanje tega ljubljanskega bazena je največji projekt njegove poklicne kariere. Zabavni program sta popestrila še Jan Plestenjak in Magnifico, minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je poudaril, da brez ustrezne infrastrukture ni slovenskega športa.
Neža izzvala Mankoča
Prva je 50-metrsko dolžino preplavala znamenita Kopalka, kip, ki je pročelje Ilirije krasil vse od postavitve prvotnega objekta leta 1929 pa do kraje leta 2007. Vlogo Kopalke je odigrala ena najboljših slovenskih plavalk Neža Klančar, v bazen pa sta ji pomagala avtorja replike bronastega kipa Denis Dražetić in Denis Vučko. »Želim si, da bi tukaj nekoč postavila tudi osebni rekord, bazen je hiter in lahko se ga veselimo vsi v Ljubljani,« je bila navdušena naša olimpijka, medtem ko je naš nekdanji šampion Peter Mankoč sprejel njen izziv, ko ga je povabila na plavalni dvoboj.
Od stare Ilirije je ostalo le pročelje z repliko kipa Kopalke. Objekt je energijsko samozadosten, na strehi glavne stavbe je sončna elektrarna z močjo 600 kilovatov, izkoriščali pa bodo tudi geotermalno energijo. V kleti je parkirišče s 360 mesti, odprl ga bodo 1. aprila in bo na voljo tudi bližnjim stanovalcem.
Aleja zaslužnih
Športni kompleks bo z Lattermanovim prehod, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli. Na kraku Lattermanovega drevoreda bo občina uredila alejo zaslužnih športnikov, prvi, ki ga bodo počastili, pa bo prvi predsednik slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocijančič, je razkril Janković.
25 let je trajalo, da so izpeljali projekt.
Poleg olimpijskega bazena kompleks vključuje tudi manjši bazen in t. i. čofotalnik za najmlajše, odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center, zunanje igrišče za rokomet, odbojko in košarko, atletsko stezo s šestimi progami.
Za konec so na prizorišče v mimohodu pristopili člani ljubljanskih plavalnih klubov, vaterpolisti in vsi, ki jim je voda primarni vir športnega udejstvovanja. Ob štartnem pisku Neže Klančar so tako vsi skupaj prvič začutili vodo v novem bazenu.
Župan zanikal kritike
Pri 62,5 milijona evrov z DDV vrednem projektu gre za najvrednejši športni objekt v prestolnici od odprtja dvorane in stadiona Stožice pred skoraj 15 leti. Župan zavrača kritike o velikanski podražitvi gradnje kompleksa s številnimi aneksi. Po njegovem mnenju se je pogodbena vrednost projekta s prvotnih 53 milijonov z DDV zvišala zaradi dodatnih del, ki jih je predvidel in potrdil gradbeni nadzornik.
