V Prlekiji smučajo med vinogradi (FOTO)
Nenavadno visoke temperature v zadnjih dneh namigujejo, da gre zima morda h koncu. A na smučiščih je še živahno, tudi v Hranjigovcih pri Sv. Tomažu v Prlekiji. Na tamkajšnjem smučišču Globoki klanec je minulo nedeljo smučalo, deskalo in se sankalo več kot sto zanesenjakov.
»Večina je seveda domačinov iz okoliških krajev, Ormoža in Ljutomera, a za vikend pridejo tudi iz Hrvaške,« pove Tina Krajnc, medicinska sestra in reševalka, ki je dopoldne v službi v ambulanti v Markovcih pri Ptuju, zvečer pa kot prostovoljka pride na smučišče in opravlja delo reševalke.
Smučišče so začeli urejati leta 1997, prav na travniku kmetije Krajnc, kjer je doma Tina, ki pravi, da večjih težav oziroma poškodb tam ni bilo. »Poleg mene je na smučišču stalno prisoten nadzornik smučišča, a moram reči, da ljudje kar upoštevajo pravila in se držijo reda.«
Zgradili zajetje za umetno zasneževanje
Smučišče, široko nekaj deset metrov in dolgo dobrih 500, levo od njega je gozd, desno pa travniki in vinogradi, upravljajo domačini – prostovoljci v okviru Smučarskega kluba Sv. Tomaž. Gre za najnižje smučišče v Sloveniji, saj se razteza na nadmorski višini 200 metrov, višinska razlika je slabih 80 metrov.
Domačinu Ivanu Grašiču, pobudniku in gonilni sili smučišča, so se sredi devetdesetih, ko je prepričeval sovaščane, da bi na Globokem klancu postavili vlečnico, prenekateri smejali. A je vztrajal in skupaj z domačini so z lastnimi rokami postavili vlečnico s sidri. Nekaj let so se zanašali na naravni sneg, a tega je že kar nekaj časa vse manj, zato so leta 2003 začeli gradnjo infrastrukture za umetno zasneževanje. Pozimi leta 2017 jim je z enim samim topom prvič uspelo zasnežiti celotno progo. Pred tem so leta 2013 obnovili in posodobili vlečnico. Danes imajo šest topov, ki po besedah upravljavca topov in ratraka, soseda Jožeta Krajnca, v eni noči za zasneževanje izpraznijo 1500 kubičnih metrov veliko zajetje pri smučišču, ki so ga za te potrebe zgradili pred tremi leti.
Kot pravi Grašič, je največji strošek obratovanja elektrika za zasneževanje, za katero na mesec odštejejo okoli 4000 evrov, še nekaj stotakov dodajo za vodo. Tako v eni noči včasih ob primerni temperaturi izdelajo več kot 4000 kubičnih metrov snega.
Inženirka kemije Petra Gjura Štucl je skupaj z možem Srečem prostovoljka na smučišču že več let. »Dopoldne sem v službi, zvečer pa pridem sem in pomagam.« Doda, da čez teden prodajo od 80 do 100 smučarskih vozovnic, čez vikend pa tudi do 200.
Krajnc pojasnjuje, da se smučišče tako financira iz prodanih vstopnic: »Nekaj prispeva še domača občina, nekaj malega tudi sosednje.« Minulo nedeljo so imeli 21. smučarski dan, a napovedi za naslednje dni so slabe, saj se bo temperatura čez dan tudi v Prlekiji dvignila na 10 stopinj nad ničlo: »Tako smo morali gornji del smučišča, ki je močneje osončeno, že zapreti.« Računajo, da bodo letos z malo truda in sreče vendarle našteli 30 smučarskih dni. »To je veliko,« poudarja Krajnc: »Lani smo jih, denimo, le pet.«
500
metrov je dolgo.
Bil je sončen dan, vse na smučišču je teklo brezhibno. Sogovorniki so nam povedali, da so imeli pred dnevi inšpekcijo, a ker je smučišče opremljeno tako kot precej večja, niso imeli težav. Sicer pa otroške vozovnice na smučišču Globoki klanec stanejo 10 evrov, za odrasle pa 15, ponujajo tudi izposojo smuči. Iz Prlekije tudi še ni šel nihče žejen ali lačen: za smučarje je poskrbljeno v bližnjem bifeju, kjer ponujajo pleskavico, krompirček ali hot dog.
