V propadajočem gradu vrednem 190.000 evrov žurali umetniki
Občina Šentjernej že nekaj časa prodaja grad Prežek, ki je uradno dvorec z izjemno lego v čudoviti in neokrnjeni naravi. Zdi se, da so graditelji že takrat vedeli, kaj pomeni izjemna lega takega objekta. Prodajna cena sicer ni pretirano visoka, toda morebitni kupec bo moral vanj vložiti še zajeten kup denarja.
Občina ima več dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov, kot so Gracarjev turn, Vrhovo in Prežek. Šentjernej je znan po pridelavi cvička, tradicionalnih konjskih dirkah, žegnanju konj na štefanovo, koledovanju ter po jernejevem – prazniku občine ob godu sv. Jerneja konec avgusta. V zavetni šentjernejski dolini pod Gorjanci je kartuzijanski samostan Pleterje, ki ga je v začetku 15. stoletja ustanovil Herman II. Celjski.
Občina si že nekaj časa prizadeva prodati dvorec Prežek, ki je od občinskega središča oddaljen približno sedem kilometrov. Stoji v bližini Cerovega Loga na Dolenjskem in je naslednik gradu stari Prežek, ki se omenja že od konca 12. stoletja.
Občina nima denarja
Prežek so med drugo svetovno vojno uničili in požgali slovenski partizani, po vojni pa ga niso več obnovili. Danes je le delno zavarovan pred nadaljnjim propadanjem. Prenova spomenika lokalnega pomena naj bi po grobi oceni stala od pet do šest milijonov evrov.
Zanimanje za nakup gradu obstaja, tako občina z nekaterimi morebitnimi kupci že vodi pogovore.
»Občina Šentjernej ga poskuša prodati že nekaj let,« so povedali na občini. »Cenilec je grad pred desetimi leti ocenil na 190.000 evrov. Takšna je tudi zdajšnja cena. Občina je s podporo ministrstva za kulturo pred nekaj leti prenovila ostrešje in želi, da bi se našel kupec, ki bo grad obnovil. Prenovljena stavba bi ustrezala turistični dejavnosti, povezani z vinarstvom in naravo. Občina si želi, da grad ne bi nadalje propadal in izgubljal zgodovinske vrednosti. Zanimanje za nakup obstaja, tako občina z nekaterimi potencialnimi kupci že vodi pogovore.«
Grad stari Prežek pod Gorjanci so v prvi polovici 12. stoletja pozidali gospodje Prisi, iz veje grofov iz Puchsa in sorodniki višnjegorskih gospodov. V virih se izrecno omenja od leta 1180 kot izvorni grad vitezov pl. Preissekhov. Valvasor poroča, da je 1248. tam gospodaril Gotfrid, njegov brat Ulrik pa 1264. V 15. stoletju so ga pozidali Turjaški, leta 1507 je bil lastnik Andrej (IV.) Turjaški, nasledil ga je sin Adam leta 1539, leta 1546 pa Žiga Turjaški. Vseskozi je bilo gospostvo z dvorcem fevd freisinških škofov. Žiga Turjaški je po letu 1547 dvorec in gospoščino prodal Sigersdorfom. V 16. in 17. stoletju so ga razširili in dozidali. Dvorec je leta 1833 kupil Andrej Smole, ki ga poznamo kot dobrega prijatelja našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Takrat so se v njem zbirali slovenski literati, med njimi Janez Trdina in France Prešeren. Leta 1849 je bil prodan na dražbi.
Čeprav občina Šentjernej nima denarja za temeljito prenovo dvorca Prežek, pa skrbijo vsaj za najnujnejša popravila, da ne bi še naprej propadal. »Občina sicer namerava v kratkem zamenjati odslužene grajske strešne žlebnike in objekt zavarovati pred nepovabljenimi obiskovalci,« so še povedali.
190.000 evrov je vreden.
Še nekaj podatkov o gradu, ki so javno objavljeni na spletnem portalu nepremicnine.net. Dvorec Prežek ima skupno 889 kvadratnih metrov in 2765 kvadratnih metrov zemljišča. »Gre za srednjeveški dvonadstropni dvorec na edinstveni lokaciji, primeren za investicijo za razvoj vinskega turizma v neokrnjeni naravi,« so zapisali na omenjenem spletnem portalu, kjer dodajajo: »Izjemno lepa pot med zelenimi travniki ob vznožju Gorjancev nas popelje na lokacijo s pogledom na travnike, vinograde, gozdove, Gorjance. Grad je v dobrem fizičnem stanju glede nosilnosti s kamnom zidanih zidov, z novo streho. Investitor bo z močnim finančnim vložkom zunanjost preoblekel v čudovito renesančno podobo z baročnimi predelavami, notranjost bo preoblekel na podlagi izbrane sodobne vsebine. Primerne so cvetoče veje vzpenjajočega se slovenskega turizma: vinski, izletniški, zeleni, kongresni, zdravstveni turizem, glasbeni festivali in še in še možnosti.«
