V Resslov spomin veslali na Krki

Člani šentjernejskega Kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartholomaeus so v sodelovanju z Mestno čolnarno v Kostanjevici na Krki pred dnevi organizirali prvi Resslov spust po reki Krki. Josef Ressel je v slovenski javnosti morda celo premalo čislan, saj gre za inženirja, gozdarja in svetovno znanega izumitelja ladijskega vijaka, ki je natanko pred 200 leti preskušal svoj revolucionarni izum prav na reki Krki. Takrat je služboval kot gozdarski inženir v Kartuziji Pleterje.

Vreme za spust po reki Krki od Resslovega mostu v vasi Zameško, kjer je pod mostom dejansko prvič preskusil ladijski vijak – propeler, do Kostanjevice na Krki je bilo veslačem zares naklonjeno. Kar lepa množica tehničnih navdušencev, šentjernejskih skavtov in drugih obiskovalcev obletnice Resslovih umnih poskusov na Krki se je popoldne okoli tretje ure zbrala pri Resslovem hrastu, ki so ga člani društva posadili ob mostu pred desetimi leti. »Vode so bile mirne, zato smo lahko okoli četrte ure sedli v čolne in zaveslali proti sedem kilometrov oddaljeni Kostanjevici na Krki,« je povedal Stane Bregar, predsednik društva Gallus Bartholomaeus.

Težko si predstavljamo lepši družinski spust po počasi tekoči Krki, ki na trenutke ravno prav pohiti, sicer pa nas obkrožajo ptice, od bobrov objedena drevesa, race, labodi in druge vodne ptice, z malo sreče bomo ugledali tudi vidro. Voda Krke nima več poletne temperature, a za najpogumnejše je še vedno dovolj topla, da so skočili vanjo in se osvežili.

Veslaj za veslajem in čez polni dve uri so udeleženci spusta ugledali čokati zvonik kostanjeviške župnijske cerkve Sv. Jakoba iz 13. stoletja. Na bregu pri čolnarni je prijetno utrujene veslače pričakal župan Kostanjevice Ladko Petretič, ki je skupaj z grofom Štatenberškim ob tej priložnosti odprl Resslovo knjižnico. Gre za edinstveni projekt Mestne čolnarne, ki jo vodi Marjan Jerele, z namenom ohraniti bogato čolnarsko tradicijo tega našega starega mesta na otoku.

Gre za odprto knjižnico, pravzaprav so pokonci postavili polovico čolna in namesto prečnih sedal namontirali police in nanje zložili darovane knjige. Okoli te miniaturne knjižnice so razpostavili nekaj stolov oziroma udobnih ležalnikov. Naključni obiskovalec si lahko izbere knjigo, se udobno namesti in v miru prebira.

Zgodba o čolnarskih knjižnicah je zanimiva. Pred leti je naš znani morjeplovec Jože Mušič namignil Jereletu, da je v pristaniščih in marinah po svetu opazil nekaj takih knjižnic. Jerele se je hitro odločil in blejski pletnar Logar je Jereletu v ta namen podaril 60 let star čoln, ki ni bil več za na vodo. Jerele ga je pod drevesi na svojem travniku ob Krki postavil pokonci in vanj zložil knjige.
Kot nam je povedal Stane Bregar, je bil namen spusta poleg odprtja knjižnice tudi pokušina Resslove penine, ki so jo pridelali v pleterski kartuziji, kjer so bili od nekdaj znani vinarji. Kroži resnična anekdota, da je penina pri ocenjevanju dobila same vrhunske ocene. Le članica komisije je pripomnila, da včasih malce zadiši po gozdu, kar pa so vsi lepo sprejeli. »Ne nazadnje je bil Ressel gozdar,« je hudomušno pripomnil Bregar.

Vseskozi sta udeležence v duetu zabavala Slavko Frančič in njegova hči Branka Rolih Frančič – narodno-zabavni ansambel Frančič. Predstavila in zaigrala sta novo skladbo o Resslu. Druženje na bregu reke Krke je potekalo pozno v noč.