EMIGRACIJA
V Ribnici izseljenci z vsega sveta (FOTO)
Zbralo se jih je kar 500 iz zamejstva, pa Kanade, Švedske, Argentine. Predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih: Naši rojaki so imeli še kako pomembno vlogo v prizadevanjih za mednarodno priznanje komaj rojene države.
Odpri galerijo
Zamejci iz Italije, kot vedno židane volje
Izseljenci iz čezoceanskih držav se skupaj z zamejskimi rojaki že desetletja v začetku julija srečujejo v matični domovini. Ribnica jih je gostila leta 1997 in tudi leto pozneje, tretjič pa minulo soboto. Tradicionalno snidenje v organizaciji Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenskega svetovnega kongresa in Slovenske izseljenske matice je bilo letos še posebno čustveno, saj se ujema s praznovanjem 30-letnice samostojnosti.
»Seveda so imeli naši rojaki še kako pomembno vlogo v prizadevanjih za mednarodno priznanje komaj rojene države. Njihovega prispevka ne bomo nikoli pozabili, kar smo znova poudarili tudi na okrogli mizi ob današnjem srečanju,« je dejal dr. Boris Jesih, predsednik Slovenske izseljenske matice.
Osrednji dogodek so postavili za zidove ribniškega gradu in na dvorišče Rokodelskega centra. Skozi pester program z naslovom Sloveniji za 30 let – Dobrodošli doma so se prepletale misli o treh desetletjih slovenske države, hkrati pa je potekal srčni kulturni program z nastopom folklornih skupin in posameznikov iz Šmihela (Avstrija) in Sakalovcev (Madžarska), prišli so člani KUD Bazovica (Hrvaška), folklorne skupine Rast (Argentina), Danni Stražar (Švedska) in Aleksi Jercog s prijatelji (Italija). »Šmihel je nedaleč od meje, pri Pliberku, kjer se je slovenski jezik ohranil tudi v kulturnem društvu oziroma njegovi godbeni sekciji, ki je nastopila danes. Vsi smo skoraj mladi, in kot ste slišali, slovenščina nam kar lepo gre. Na takšnih srečanjih pa jo še bolj bogatimo,« je v pomenku s prijatelji iz Argentine povedala Tereza Hab, študentka svetovnih jezikov v Celovcu.
Samo srečanje ima sicer simbolično raven, s poudarkom, da je vez med izseljenstvom in matično državo še kako močna. »Jaz jo še kako dobro občutim,« se je nasmehnila mlada Marija Tekavec iz Argentine, njeno prijateljico Mihaelo Križ pa so lepote zelene Slovenije, o katerih je sicer veliko slišala od starih staršev, prevzele že ob pogledu iz letala. »Slovenski jezik, zgodovino, kulturo in običaje gojimo še iz vrtčevskih let, podrobneje pa smo domovino naših prednikov, ki je seveda tudi naša, spoznavale v osnovni šoli. Seveda vse to še posebno ohranjamo v folklorni skupini Rast, ki je danes nastopila v manjši, 17-članski zasedbi,« je ob nastopu žarela Nataša Jerovšek. Folklora je hrbtenica slovenske trdoživosti tudi v Porabju oziroma vasi Sakalovci.
Tamkajšnjo skupino že 12 let vodi pedagoginja Dragica Kolarič iz Beltincev. Z njenim prihodom porabski Slovenci plešejo po taktih, ki jih je zapisal slovenski etnokoreolog Mirko Ramovš, tudi navezava članov skupine na matično domovino je vse tesnejša. »Zagotovo se pozna ta vpliv, saj bodo štiri plesalke prišle študirat v Slovenijo, njihov prejšnji umetniški vodja Jozef Ilech pa ni poznal slovenskih besed, a zdaj govori slovensko,« je na svoje delo še kako ponosna Kolaričeva.
Okoli 500 izseljencev je preživelo pester dan in si tudi ogledalo razstave ob 70-letnici Slovenske izseljenske matice in 30-letnici Svetovnega slovenskega kongresa ter Rešetarji s Crvenega krsta – stoletje obstoja v Beogradu. To je zgodba o rešetarju Edvardu Carju iz Ribnice, ki se je pred sto leti naselil v Beogradu in tam nadaljeval svojo obrt, izdelavo sit in rešet. Ta ni niti danes zamrla po zaslugi njegovega naslednika Ivana Debeljaka. Razstavo je tamkajšnje Slovensko društvo Sava novembra 2019 odprlo v Etnografskem muzeju Beograd.
Marija Ahačič Polak v Kanadi vodi pevski zbor Plamen.
»Seveda so imeli naši rojaki še kako pomembno vlogo v prizadevanjih za mednarodno priznanje komaj rojene države. Njihovega prispevka ne bomo nikoli pozabili, kar smo znova poudarili tudi na okrogli mizi ob današnjem srečanju,« je dejal dr. Boris Jesih, predsednik Slovenske izseljenske matice.
Osrednji dogodek so postavili za zidove ribniškega gradu in na dvorišče Rokodelskega centra. Skozi pester program z naslovom Sloveniji za 30 let – Dobrodošli doma so se prepletale misli o treh desetletjih slovenske države, hkrati pa je potekal srčni kulturni program z nastopom folklornih skupin in posameznikov iz Šmihela (Avstrija) in Sakalovcev (Madžarska), prišli so člani KUD Bazovica (Hrvaška), folklorne skupine Rast (Argentina), Danni Stražar (Švedska) in Aleksi Jercog s prijatelji (Italija). »Šmihel je nedaleč od meje, pri Pliberku, kjer se je slovenski jezik ohranil tudi v kulturnem društvu oziroma njegovi godbeni sekciji, ki je nastopila danes. Vsi smo skoraj mladi, in kot ste slišali, slovenščina nam kar lepo gre. Na takšnih srečanjih pa jo še bolj bogatimo,« je v pomenku s prijatelji iz Argentine povedala Tereza Hab, študentka svetovnih jezikov v Celovcu.
Ohranjajo jezik in kulturo
Samo srečanje ima sicer simbolično raven, s poudarkom, da je vez med izseljenstvom in matično državo še kako močna. »Jaz jo še kako dobro občutim,« se je nasmehnila mlada Marija Tekavec iz Argentine, njeno prijateljico Mihaelo Križ pa so lepote zelene Slovenije, o katerih je sicer veliko slišala od starih staršev, prevzele že ob pogledu iz letala. »Slovenski jezik, zgodovino, kulturo in običaje gojimo še iz vrtčevskih let, podrobneje pa smo domovino naših prednikov, ki je seveda tudi naša, spoznavale v osnovni šoli. Seveda vse to še posebno ohranjamo v folklorni skupini Rast, ki je danes nastopila v manjši, 17-članski zasedbi,« je ob nastopu žarela Nataša Jerovšek. Folklora je hrbtenica slovenske trdoživosti tudi v Porabju oziroma vasi Sakalovci.
Rešetar Ivan Debeljak FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić
Tamkajšnjo skupino že 12 let vodi pedagoginja Dragica Kolarič iz Beltincev. Z njenim prihodom porabski Slovenci plešejo po taktih, ki jih je zapisal slovenski etnokoreolog Mirko Ramovš, tudi navezava članov skupine na matično domovino je vse tesnejša. »Zagotovo se pozna ta vpliv, saj bodo štiri plesalke prišle študirat v Slovenijo, njihov prejšnji umetniški vodja Jozef Ilech pa ni poznal slovenskih besed, a zdaj govori slovensko,« je na svoje delo še kako ponosna Kolaričeva.
3.3.
so se zbrali v Ribnici.
so se zbrali v Ribnici.
Okoli 500 izseljencev je preživelo pester dan in si tudi ogledalo razstave ob 70-letnici Slovenske izseljenske matice in 30-letnici Svetovnega slovenskega kongresa ter Rešetarji s Crvenega krsta – stoletje obstoja v Beogradu. To je zgodba o rešetarju Edvardu Carju iz Ribnice, ki se je pred sto leti naselil v Beogradu in tam nadaljeval svojo obrt, izdelavo sit in rešet. Ta ni niti danes zamrla po zaslugi njegovega naslednika Ivana Debeljaka. Razstavo je tamkajšnje Slovensko društvo Sava novembra 2019 odprlo v Etnografskem muzeju Beograd.
