V Rogaški Slatini zgradili najvišji stolp v Sloveniji
Na vrhu je vse kristalno jasno. Tako v Rogaški Slatini opišejo najnovejšo turistično atrakcijo, ki bo v kraj, znan po zdravilišču in steklarstvu, zagotovo privabila dodatne obiskovalce. Od danes se bo namreč tam mogoče povzpeti na 106 metrov visok razgledni stolp Kristal, od koder se odpira lep razgled.
Stolp je najvišji v Sloveniji, na občini pa ne pozabijo dodati, da je tudi najvišja stavba v državi. Ima stekleno razgledišče v obliki kristala, na višini 96 metrov je kavarna, nad njo, z začetno višino 100 metrov od tal, pa razgledna etaža. Na občini so razgled s 106 metrov višine na lokaciji stare glasbene šole že pred šestimi leti, ko je začela zoreti ideja o postavitvi stolpa, preverili z brezpilotnim letalnikom. Ugotovili so, da se s te višine odpre lep pogled na Zdraviliški park, Južni park in del promenade pa tudi na vso hotelsko infrastrukturo in bližnje hribe, porečje Sotle ter pobočje Boča. O tem smo se lahko včeraj prepričali tudi novinarji, ki smo si stolp ogledali dan pred uradnim odprtjem.
Do vrha 594 stopnic
Na vrhu je lahko naenkrat do 150 obiskovalcev. Ob stolpu je tlakovan trg površine 740 m2. Skupna neto tlorisna površina objekta, vključno s strešno teraso, je 582 m2. Do vrha vodi 594 stopnic in dvigalo. Pričakujejo 60.000 obiskovalcev na leto. Hkrati s Stolpom Kristal Rogaška Slatina je bil izveden projekt Nadhod Sonce, ki povezuje staro zdraviliško jedro s Tržaškim hribom.
Steklarska tradicija
Na občini so želeli z obliko in imenom stolpa poudariti pomen kristala, saj ima steklarstvo v Rogaški Slatini več kot 90-letno tradicijo. Pravijo, da gre za prvi stolp v Sloveniji s konceptom urbanega razgledišča.
Sestavljen je iz štirih delov. Ob vstopu so prodajalna spominkov, informacijska točka in blagajna za nakup vstopnic. Odrasli bodo morali za ogled plačati 10, otroci osem evrov.
Panoramsko dvigalo s stekleno steno lahko sprejme 21 oseb in jih v 35 sekundah popelje do kavarne. Na višini 96 metrov boste lahko ob pijači ne samo občudovali razgled, ampak se tudi sprehodili po prosojnih tleh s pogledom na vstop v stolp. Župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič pravi, da gre za površino premera 150 centimetrov, ki je »prekrita s steklom za adrenalina željne«.
10 cm bi bilo odklona ob vetru hitrosti 90 km/h.
Le štiri metre višje, na višini 100 metrov, v drugem nadstropju, je razgledna etaža. Tam vas čaka doživetje »virtualni ogled Rogaške Slatine s krilatim Pegazom«. Na višini 104 metre pa je še pohodna terasa oziroma odprto razgledišče na prostem ter aplikacija za prepoznavo in promocijo okolice.
Kidrič je ob tem odgovoril na najpogostejše vprašanje, ki se je pojavljalo vse od začetka gradnje stolpa. In sicer, kolikšen bo odklon na vrhu. »Pošalil sem se in dejal, da je za tiste, ki slabo vidijo ali pa so proti stolpu, ta nagnjen že ves čas,« se je spomnil na vse, ki so nasprotovali projektu. Med epidemijo covida-19 so morali občani o tem, ali ga zgraditi ali ne, celo odločati na referendumu. Nato se je župan zresnil: »Računska vrednost ob vetru z 90 kilometri na uro kaže, da bi bil lahko odklon na vrhu stolpa do 10 centimetrov. Vendar se ne bojte, tega ne bomo čutili, pa tudi takšnega vetra ni pri nas.«
89 metrov ima najvišja stolpnica v Sloveniji (Kristalna palača). 106 metrov je visok razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini. 360 metrov meri najvišja zgradba v Sloveniji (dimnik TE Trbovlje).
Stolp so zgradili v dveh letih, končna vrednost projekta pa je pet milijonov evrov. To je precej več od načrtovanih 2,5 milijona evrov. Kidrič pojasnjuje, da zato, ker stolp nima konstantnega preseka, kot so sprva načrtovali, ampak gre »iz štirikotnika v šestkotnik«. Poleg tega so dodali še tretjo etažo. Ne gre prezreti niti dviga cen materialov in storitev. Dva milijona evrov je primaknila država, preostale tri milijone pa občina skupaj s 30 donatorji. Župan pričakuje, da se bo investicija povrnila v od petih do sedmih letih.
Mešani občutki
In kaj o najnovejši pridobitvi pravijo domačini? Lahko bi rekli, da imajo mešane občutke. Nekateri so za, drugi bolj proti. Patricija denimo meni, da je zagotovo pridobitev za turistični kraj, tudi glede obiska. Sama ga bo obiskala malo pozneje, saj pričakuje, da bo v prvih dneh na njem kar gneča.
Starejši domačin Hinko ni tako navdušen. »Nič nimam proti, pa tudi vesel nisem preveč, ker to precej stane,« razmišlja in še, da bi bilo dobro najprej urediti osnovne stvari, začenši z zdravstvom. »Stolp bi moral biti šele tretji ali četrti na vrsti.« Meni še, da bo občina imela z njim še nekaj stroškov, na koncu pa jih bodo morali pokrivati občani. »Ne vem, če se bo investicija tako hitro povrnila. Premalo ljudi ga bo obiskalo,« je pesimistično sklenil sogovornik.
