Šole, sploh na podeželju, so gibalo razvoja kraja, pobudniki kulturnega, športnega in družbenega življenja. Tako je tudi v Šentjerneju, kjer so v zadnjem koledarskem mesecu zaokrožili prav posebno leto: letos so namreč zaznamovali 290 let prostovoljnega šolstva v občini in 150 let od ustanovitve prve javne, redne in državne šole v Šentjerneju; takrat je bila organizirana kot enorazrednica, vanjo pa je bilo vpisanih 420 otrok.
Vse od tedaj je šola rasla in napredovala ter s številnimi ravnatelji in učitelji vzgajala ter izobraževala številne generacije učencev. Mnogi med njimi so pustili izjemen pečat v gospodarstvu, znanosti, športu, kulturi in javnem življenju. Jubilejno leto, v katerem so se zvrstili številni dogodki in aktivnosti, so zaokrožili s slavnostno akademijo in posebno spominsko publikacijo ob 150-letnici Osnovne šole Šentjernej, ki sta jo uredili Kaja Cvelbar in Alja Godec Lekše.
Šola ni le ustanova za predajanje znanja generacijam učencev in učenk, ampak predstavlja steber blaginje, stabilnosti in razvoja Šentjerneja ter širšega okolja.
Del nastopajočih v sodobni zgodbi o Petru Panu
»Zares častitljiva obletnica, ki ni zgolj kronološki zapis, ampak pomeni tudi tradicijo, dediščino in zavedanje o pomenu šole za lokalno okolje. Verjamemo, da šola ni le ustanova za predajanje znanja generacijam učencev in učenk, ampak predstavlja steber blaginje, stabilnosti in razvoja Šentjerneja ter širšega okolja. To se je gotovo izkazalo v zadnjih letih, ko se družba kot celota in z njo šola sooča z vedno novimi izzivi in se odziva nanje – glede na hitrost sprememb uspešno, strokovno in etično. To je mogoče samo, če je šola kot institucija vpeta v lokalno okolje, da razume potrebe ljudi in kraja, kar za Šentjernej zagotovo drži,« je ob tem dejal
Aljoša Šip, ravnatelj Osnovne šole Šentjernej, ki jo obiskuje več kot 800 učencev in na kateri je 111 zaposlenih. Se pa število učencev na matični šoli povečuje, tako zaradi naravnega prirasta kot zaradi priseljevanja v razvijajoči se Šentjernej.
Režiserka Lucija Kuntarič je v dogajanje na odru vključila več lokalnih posebnosti, tudi pleterske menihe.
»Prisotnost šole v kraju, učni in vzgojni proces, predvsem pa učitelji, ki so bili vraščeni v kraj kot pobudniki in organizatorji kulturnega, športnega ter družabnega življenja, so pomembno vplivali na osebni razvoj in življenjske poti številnih ljudi, prav tako pa na odprtost, ambicioznost in samozavest prebivalcev in kraja,« je povedal župan občine Šentjernej
Jože Simončič. Ob tem je dodal, da je občina letos poskrbela za energetsko prenovo šole v Šentjerneju in podružnične šole v Orehovici, kjer so sočasno z energetsko prenovo obnovili športno igrišče ter zgradili novo parkirišče. V naslednjem letu bodo v Šentjerneju zgradili novo športno dvorano, prenovili atletsko stezo ter nogometno igrišče z umetno travo in razsvetljavo.
Kultura na visoki ravni
Ob koncu je bil oder skoraj premajhen za vse nastopajoče.
Dejstvo, da se ta podgorjanska šola že več kot desetletje in pol ponaša z nazivom kulturna šola, vedno znova odseva pri kulturnih prireditvah, tudi na nedavni slavnostni akademiji. Scenaristka in režiserka
Lucija Kuntarič je tokrat navdih za prireditev našla v bogati snovni in nesnovni dediščini šentjernejske doline. Tudi s pomočjo zgodbe o Petru Panu, v kateri so poleg učencev sodelovali zaposleni šole, je vtkala številne značilnosti domačih krajev; podobe pleterskih menihov, gorjanskih vil in velikanov, kasaških konj in nepogrešljivega šentjernejskega petelina. Predstavljeni sta bili raznolikost kulturnih dejavnosti na šoli in predanost sedanjih in nekdanjih učencev ter učiteljev. Prireditev so sooblikovali glasbeniki
Jernej Šuštaršič,
Jernej Zoran,
Miro Tomšič,
Matic Franko, glasbena zasedba Petelin, pevca
Nina Šalamon in
Albin Jordan, dekliška vokalna skupina nekdanjih učenk, Šentjernejski oktet, plesna skupina Harlekin pod vodstvom
Dušanke Požgaj, artista na hoduljah, mladinska gledališka skupina DiLeo, učiteljska gledališka skupina, mladinski in otroški pevski zbor OŠ Šentjernej in otroška folklorna skupina Šentlora pod mentorstvom učiteljice
Maje Miklavž Sintič, prireditev pa je vodila nekdanja učenka
Neža Cerinšek. Nastopajočih je bilo toliko, da je bil na koncu ob skupinskem priklonu veliki oder Kulturnega centra Primoža Trubarja skoraj premajhen za vse nastopajoče. Gost akademije je bil tudi državni sekretar na šolskem ministrstvu dr.
Darjo Felda, ki je v pozdravu poudaril, da imamo v naši državi enega najvarnejših, najbolj vključujočih in najboljših šolskih sistemov na svetu, je pa bil navdušen nad kreativnostjo, vključenostjo in možnostmi za izražanje talentov otrok in odraslih, kar je opazil že pri dogajanju na odru in podpori v občinstvu.
Šolski pevski zbor.