Vsi so se nasmejali, v senu so iskali suho češpljo (FOTO)

»Spet je dve koruzi vzela, pa ji ves čas gledam pod prste,« sta neporočena soseda Jože in Joži iz vasi Razbore komentirala eno od kmečkih iger na tradicionalnem festivalu suhega sadja Škerblfest, že 6. po vrsti, ki je pred dnevi potekal v vasi Razbore pri Trebnjem. To so kraji, kjer ljudem ni težko priti na vas, se družiti, narediti nekaj za lokalno skupnost in sočloveka.

Da ni šlo vse v žganje

Zbrani so se preizkusili v športni panogi petanki.

»Že šestič po vrsti smo počastili škreble, suho sadje, ponekod po Dolenjskem jim pravijo tudi uhlji, mi pa jim rečemo škrebli, kar je star čateški izraz za suho sadje,« nam je uvodoma povedala Mija Benedičič iz KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež, ki pripravlja ta prijetni družabni dogodek. Pred 14 leti so domačini pri Piškovih (tako se reče po domače), sicer pa pri družini domačina Jožeta Zupančiča, obnovili staro sušilnico sadja. K temu je Zupančičeve vzpodbudil Dušan Štepec, konservatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Včasih so bile v naši krajevni skupnosti tri sušilnice sadja, zdaj je obstala le ena. Tudi zato smo se v društvu odločili, da bi vsemu temu dodali še neko vsebino. Tako se je rodil Škreblfest,« pojasni Mija Benedičič, ki pravi, da je v vasi še kako lepo spomladi, ko vse cveti, jeseni pa pobirajo in spravljajo pridelek. »Sadja ne zavržemo, ampak ga posušimo. Sicer pa so k temu pred 2. svetovno vojno tukajšnje prebivalce vzpodbujali duhovniki in učitelji. Svetovali so, da se čim več sadja posuši in pripravi za zimo. Tudi zato, da ne bi šlo vse v žganje,« še doda Benedičičeva zanimivost iz zgodovine. »Veseli smo, ker se je spet toliko ljudi zbralo pri nas. To je lep in prijeten dogodek,« je bil vesel gospodar Jože Zupančič, ki je s harmoniko zabaval zbrane. Danes jih ima 60, je že upokojen, a dela na kmetiji, ki premore šest hektarjev obdelovalne zemlje, mu ne zmanjka. Ponosen je na tri hčerke in osem vnukov, dva od teh sta bila rojena od lanskega Škreblfesta. Zato sta bila Jožetova vnuka tudi posebej nagrajena! Krajevna skupnost Čatež se je odločila, da vsem novorojencem, ki se rodijo v času med dvema Škreblfestoma, podarijo po eno sadiko sadnega drevesa – rečeno, storjeno. V nedeljo so jih podarili kar deset, nadejajo pa se, da v tem tempu nadaljujejo.

S toplim zrakom

Mija Benedičič.

Starši so se razveselili sadik, ki so jih dobili ob rojstvu otroka.

Gospodar Jože Zupančič s harmoniko (v sredini).

»Seveda so lepi spomini na suho sadje, ki smo ga nabirali v košare. Sušili smo ga na stari krušni peči,« pa se je mladih dni spomnila Cvetka Grbec, ki je pletla košare. »Vsak vikend se vračam domov, da naberem material – lesko in srebot, vrba pa raste ob Temenici. Zaradi službe sem še v Ljubljani,« pojasni naša sogovornica, ki spomni, da je bil včasih vedno pri hiši nekdo, ki je znal plesti. Pri nas je bilo, da je stari oče, ki je pletel, hitro umrl, komaj tri leta sem imela. Pletenja sem se naučila v pletarski šoli v Ribnici, v Prekmurju pa sem prišla do certifikata oz. potrditve poklica pletarja,« še izvemo od Cvetke. Številni so se ustavili tudi ob stojnici, ki so jo imeli gostitelji Piškovi. »Letos smo razstavili pet vrst jabolk – tako obrane kot posušene. Ljudje so tako lahko preizkusili oboje. Sicer pa je letos tudi veliko sliv, pa smo jih veliko posušili,« je povedala Maja Zupančič, ki je ponosna, da je oče pred leti sam obnovil sušilnico.

V njej lahko suši vsakdo, petino posušijo sami, 80 odstotkov pa preostali. »Včasih je bila to vaška sušilnica, stala je na meji – polovica je je bila na Piškovi parceli, polovica na Spentanovi. Ko smo se odločili, da jo obnovimo, so nam sosedje odstopili še tisti del parcele. Sicer pa sušenje poteka v sušilni komori, spodaj je kurišče, kurimo na drva. Po komori so razpeljane cevi, po njih pa potuje topel zrak, sadje se suši pri visoki temperaturi,« je še povedala Maja Zupančič. Tudi letos je bilo mogoče na prireditvi kupiti škreble, izdelke iz aronije, številni pa so se sladkali s svežo marmelado in z vaflji, ki jih je mojstrsko pripravljal domačin Aleš Jarc. Na stojnicah so se predstavili Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom, Čebelarsko društvo Trebnje – med in medeni izdelki, ZKT Prijetno domače – Jurčičev izziv, zeliščarka Mateja Redenšek Črepinšek, Francka Murn (cvetje iz krep papirja), ekološka kmetija Vodnjov, Aljaž Mlakar (nakit iz lesa), Marinka Merzel s kmetije Bajčevih (piškoti), Karlo Podkrajšek z unikatnimi leseni izdelki in Žnurce – klekljarska skupina iz Trebnjega. Za jedačo in pijačo pa so poskrbeli domači gasilci.

Tole je avtohtono prevozno sredstvo korolis.

Lucija Ana je požela velik aplavz.

Maja Zupančič bo nadaljevala družinsko tradicijo sušenja sadja. 

Ponosni na zmago in tradicijo

Vrhunec dogodka so bile kmečke igre, kjer so se štiri ekipe med sabo pomerile v teh igrah: slivov močnik (v senu so iskali suho češpljo), prebiranje fižola, ličkanje, pobiranje krompirja, petanka in obiranje jabolk. Zmagala je ekipa ŠRD Čatež v postavi Darja Mlakar, Janez Ivan Korevec, Bogomir Mlakar. »Luštno in zabavno je bilo. Veseli smo zmage, ves čas smo tekmovali pošteno. Sicer pa je Škreblfest pomemben praznik za nas. Nadaljujemo in ohranjamo tradicijo. Veliko mladih ne ve, kako se je včasih sušilo sadje, Škreblfest pa je tudi lepa priložnost za promocijo naših društev,« je dodala članica zmagovalne ekipe Darja Mlakar. Za bogat kulturni program so poskrbeli Mešani pevski zbor Kres, Čateški Muskontarji in domačinka, 9-letna virtuozinja na violini Lucija Ana Dragaš. 

Gasilci so poskrbeli za hrano in pijačo.

Številne stojnice so privabile domačine in okoliščane. 

MePZ Kres je zapel na začetku Škreblfesta. 

Na dvorišču je bilo živahno. 

Po koncu kmečkih iger.

Obnovljena sušilnica sadja.