V Sloveniji ima status begunca: 41-letni Jacob je po poklicu pastor (FOTO)

Na facebook strani Ambasade Rog - Tukaj smo -, aktivisti in prosilci za azil obveščajo javnost o prebežnikih, ki so prišli v Slovenijo, se pri nas zaposlijo, nato pa prejmejo odločbo o deportaciji. Mnogi prosilci za azil so zaposleni v slovenskih podjetjih. Eden takšnih je tudi Jacob Yong, ki prihaja iz najmanjše države na svetu Južnega Sudana. 

Na facebook strani Tukaj smo je objavil zapis o tem, kakšne izkušnje je kot begunec doživel v Sloveniji. Kot je zapisal, je po poklicu pastor anglikanske cerkve, v Sloveniji pa dela v skladišču. 

O svoji državi Južni Sudan je zapisal, da vihra vojna že zadnjih deset let. »Južni Sudan je postal samostojna država v letu 2011. Kmalu za tem je tam izbruhnila državljanska vojna zaradi spora med predsednikom in podpredsednikom. Razdelila sta državo in obe strani sta poskušali rekrutirati ljudi, da bi se borili en proti drugemu. Mnogi fantje so se pridružili kaki vojski, pa se niso nikoli vrnili. Takrat sem bil na teološki fakulteti. Želeli so, da se pridružim neki milici, a nisem želel pobijati ljudi iz drugih plemen. S celo družino smo zato zbežali v Ugando. Čez nekaj let so naznanili mir, zato sem se vrnil. A v resnici se ni nič izboljšalo, spopadi so se kmalu nadaljevali in moral sem ponovno pobegniti. Tokrat sem odšel proti Evropi,« piše.

Spoznavanje Slovenije 

V Slovenijo je prvič prišel leta 2021. Kot pravi, ni ničesar vedel o naši državi. »Prijatelji so mi svetovali, naj z njimi odidem naprej proti zahodu. Tukaj ni bilo nikogar iz Južnega Sudana in bilo me je strah, da bi ostal sam, zato sem se jim pridružil. Šli smo do Belgije, a Belgija ni želela sprejeti moje prošnje za azil in deportirali so me nazaj v Slovenijo. Takrat sem se odločil, da bom ostal. Tudi če sem sam. Odločil sem se premagati ta strah,« je navedel.

V Sloveniji je spoznal veliko prijaznih ljudi in se začel počutiti bolje. »Vsak človek, ki me spozna, najprej misli, da sem mnogo mlajši, kot sem v resnici. Star sem 41 let, a vsi mislijo, da jih imam 20. Ko izvejo mojo starost, se vsi čudijo, a sem se tega že navadil,« pravi,

Ko je v Sloveniji pridobil delovno dovoljenje, je nemudoma začel iskanje službe na agenciji za delo.

»Povedal sem jim, da sem teolog in da bi rad delal v knjižnici. Rekli so mi, da mi takšne službe ne morejo najti, saj še ne govorim dovolj dobro slovensko. Ker sem videl, da z delom v moji stroki ne bo nič, sem se nato zaposlil v skladišču podjetja DPD.«

Na delovnem mestu mu je všeč, kot pravi, saj imam sodelavce iz najrazličnejših držav. Prihajajo iz Sirije, Palestine, Gvineje, Etiopije, Eritreje, Ukrajine, Burundija, Nigerije, Gane, Burundija … »Veliko se smejimo in pomagamo en drugemu. Sem pa zelo shujšal, saj je delo zelo težko,« pravi.

Nekaj slabih izkušenj iz Slovenije

V Sloveniji ni imel veliko slabih izkušenj, kot pravi. Sprva o njih ni želel nič povedati, nato pa jih je le omenil.

»Enkrat sem čakal v vrsti na eni izmed državnih institucij, ni važno kateri, narobe sem se postavil v vrsto, pa je ven prišla uradnica in začela pred vsemi kričati: 'Tukaj je Slovenija, kaj ti ni jasno, tukaj je Slovenija!' Bil sem zelo osramočen.

Druga takšna zadeva se je zgodila na eni drugi državni instituciji, spet ni važno kateri. Uradnica mi je rekla, da sem zagotovo len in da je moja družina zagotovo lena in da ne znamo nič delati. Vstal sem iz stola in ji rekel: 'Hvala lepa, ne potrebujem vaše pomoči.' Spet sem osramočeno odšel.«

Od teh neprijetnosti dalje se trudi, kot pravi, biti čimbolj samostojen in čim manj uporabljati državne storitve. 

»Kmalu po teh dveh dogodkih se mi je začelo dogajati, da se ponoči zbujam iz hudih nočnih mor. Tudi čez dan se počutim tesnobnega. Ves čas mislim, da je nekje nekdo, ki misli slabo o meni ali mi bo naredil nekaj slabega. Ne vem, zakaj se mi to dogaja. Ko se mi to zgodi, začnem moliti in samo molim in molim in molim in upam, da bo hitro mimo,« navaja.

Želi si, da bi opravljal poklic pastorja in si ustvaril družino

O svojih željah je zapisal, da si želi, da bi bil bolj močan in da bi lahko pomagal drugim beguncem. » Želim si, da bi lahko nadaljeval delo kot pastor, saj je to moje poslanstvo. Želim, da bi se poročil in si ustvaril družino. Želim, da bi vse ljudi obravnavali s spoštovanjem, ki si ga zaslužijo. Ne glede na barvo kože ali papirje, ki jih držijo v rokah. Želim, da bi bil na svetu mir. Morda svetovni voditelji, ki ustvarjajo vojne, ne vedo, kaj je pomen miru. A mi, ki prihajamo iz vojne, vemo,« je Jacob Yong zaključil svoje zapis na facebooku.

Prosilci za azil dobijo delovno dovoljenje po treh mesecih od prihoda v državo in večina se jih menda zaposli.