V Sloveniji letos pogrešanih več kot 470 ljudi. Razkrivamo, kaj se je zgodilo z njimi

Tudi v iztekajočem se letu je bilo žal v znamenju številnih pogrešanih oseb, med njimi tudi mladoletnikov in otrok. Obvestila o pogrešanih osebah na elektronske naslove novinarjev sicer prihajajo redno, največkrat pa kmalu sledi informacija, da so pogrešanega našli. V večini primerov se vse konča dobro, žal pa nekatere najdejo tudi mrtve, spet druge pa svojci še vedno pogrešajo.

Kot so nam razkrili na policiji, je bilo skupno število pogrešanih oseb v letu 2022 do 27. decembra kar 473. Od tega so našli 43 mrtvih, še vedno pa je pogrešanih 9 ljudi. Na seznamu pogrešanih oseb na spletni strani policije sta sicer izpostavljeni samo dve osebi, ki ju pogrešajo od letos. To sta Mihaela Zidar in Ana Oselli. O njunem izginotju smo podrobneje poročali v članku na tej povezavi. Svojci preostalih oseb, ki so še vedno pogrešane, se očitno niso odločili za razkritje njihovih fotografij in podatkov javnosti.

Ni res, da mora biti oseba pogrešana 24 ur, preden o tem obvestite policijo

Čeprav v slovenski javnosti velja splošno prepričanje, da mora biti nekdo pogrešan 24 ur, preden policija lahko začne iskanje, pa temu ni tako. Kot pogrešano osebo policija obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja in je policija o tem obveščena ali to sama zazna ter za njeno izsleditev izvede določene ukrepe.

Tako je zmotno mišljenje, da je glavni element za status pogrešane osebe časovni dejavnik odsotnosti iz okolja. Pri pogrešanjih je treba namreč nujno upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad osebe, običajev, vedenja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti. »Glavni element je torej nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena,« je pred časom za Delo pojasnil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija.