PREKINITEV NOSEČNOSTI
V Sloveniji predlagali legalizacijo splava za moške
Zgodi se lahko, da ženska rodi, očeta pa sploh ne obvesti o nosečnosti in se šteje celo za neznanega, medtem ko se ona lahko nato otroku odpove.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Thinkstock
LJUBLJANA – Ste že slišali za pravni splav za moške? Na uradnem portalu predlagam.vladi.si se je pojavil predlog zanj, in sicer gre zapis takole (v izvirniku):
»Gresta dva na žur, malo alkohola, seks, kondom poči. Dva resna partnerja redno seksata, poči kondom, zataji tabletka, itd. Dva redno seksata, ženska zagotavlja, da jemlje tabletke, a jih ne. Itd.
Takoj po počenem kondomu, ima ženska možnost "day after" tabletke, ki prepreči neželeno nosečnost. V primeru zanostive, obstaja kar nekaj vrst medicinskih posegov za splav nezaželenega zarodka. V primeru da nista v zvezi, obstaja tudi možnost, da ženska rodi, očeta sploh ne obvesti o nosečnosti, oče se šteje za "neznanega", in se kljub temu lahko odpove otroku (ga da v rejo/posvojitev).
Medtem moški lahko samo upa, da se bo odločila tako, kot si želi on, ker sicer sledi ali 20+letno vzgajanje neželenega otroka (po možnosti z osebo, ki mu ni primarna izbira za partnerico), ali pa 18-26letno plačevanje preživnine.
Predlagam možnost, da se tudi moškemu omogoči opcija t.i. "pravnega"/zakonskega "splava". Torej, da je ženska dolžna pravočasno obvestiti (potencialnega) očeta o nosečnosti (ali možnosti nosečnosti), in da tudi za moškega velja določen rok, kjer se lahko odloči, da se otroku pravno-formalno odpove. Torej s podpisom dokumenta se odpove vsem pravicam in dolžnostim glede otroka (kot če bi bil oče neznan), potem pa ima ženska vse prej naštete možnosti, glede na trenutno stanje (day after tabletka, splav, itd., oz. da ga rodi, in je zanj odgovorna sama).
Trenutno je vsa izbira glede potomstva na voljo samo ženskam, kjer zaradi nesreč ali pa prevar moški ostanejo brez kakršnekoli možnosti odločanja o svoji dolgoročni prihodnosti, medtem ko so te izbire ženskam že dane. Fer bi bilo, da imata to možnost odločanja oba.«
Ker je predlog očitno zbral dovolj glasov za, je pristojen organ odgovoril nanj – ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Že v začetku so jasno zapisali, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, to pa utemeljujejo s tem, da ustava zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok, pri tem pa izpostavljajo, da je »pravica do umetne prekinitve nosečnosti pravica ženske, da razpolaga s svojim telesom oziroma o njem odloča sama«.
Kaj pa zatajitev očetovstva? Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da pravica do poznavanja svojega izvora spada v sklop osebnostnih pravic in da sta temelj in meja ustavnega varstva osebnostnih pravic določena v ustavi. »Iz sodbe nadalje izhaja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije že sprejelo stališče (odločba številka: U-I-25/95 z dne 27.11.1997), da imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave Republike Slovenije) posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. V zvezi s tem je Ustavno sodišče Republike Slovenije opozorilo na pomembnost prvega odstavka 7. člena Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradi list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP), ki določa, da mora biti otrok takoj po rojstvu vpisan v rojstno matično knjigo in ima od rojstva pravico do imena, pravico pridobiti državljanstvo in po možnosti pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj. Drugi odstavek istega člena pa določa, da bodo države pogodbenice zagotovile uresničevanje teh pravic v skladu s svojo notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s tega področja, še posebej tam, kjer bi bil otrok sicer brez državljanstva,« sporočajo iz pristojnega organa.
»Gresta dva na žur, malo alkohola, seks, kondom poči. Dva resna partnerja redno seksata, poči kondom, zataji tabletka, itd. Dva redno seksata, ženska zagotavlja, da jemlje tabletke, a jih ne. Itd.
Takoj po počenem kondomu, ima ženska možnost "day after" tabletke, ki prepreči neželeno nosečnost. V primeru zanostive, obstaja kar nekaj vrst medicinskih posegov za splav nezaželenega zarodka. V primeru da nista v zvezi, obstaja tudi možnost, da ženska rodi, očeta sploh ne obvesti o nosečnosti, oče se šteje za "neznanega", in se kljub temu lahko odpove otroku (ga da v rejo/posvojitev).
Medtem moški lahko samo upa, da se bo odločila tako, kot si želi on, ker sicer sledi ali 20+letno vzgajanje neželenega otroka (po možnosti z osebo, ki mu ni primarna izbira za partnerico), ali pa 18-26letno plačevanje preživnine.
Predlagam možnost, da se tudi moškemu omogoči opcija t.i. "pravnega"/zakonskega "splava". Torej, da je ženska dolžna pravočasno obvestiti (potencialnega) očeta o nosečnosti (ali možnosti nosečnosti), in da tudi za moškega velja določen rok, kjer se lahko odloči, da se otroku pravno-formalno odpove. Torej s podpisom dokumenta se odpove vsem pravicam in dolžnostim glede otroka (kot če bi bil oče neznan), potem pa ima ženska vse prej naštete možnosti, glede na trenutno stanje (day after tabletka, splav, itd., oz. da ga rodi, in je zanj odgovorna sama).
Trenutno je vsa izbira glede potomstva na voljo samo ženskam, kjer zaradi nesreč ali pa prevar moški ostanejo brez kakršnekoli možnosti odločanja o svoji dolgoročni prihodnosti, medtem ko so te izbire ženskam že dane. Fer bi bilo, da imata to možnost odločanja oba.«
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti
Ker je predlog očitno zbral dovolj glasov za, je pristojen organ odgovoril nanj – ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Že v začetku so jasno zapisali, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, to pa utemeljujejo s tem, da ustava zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok, pri tem pa izpostavljajo, da je »pravica do umetne prekinitve nosečnosti pravica ženske, da razpolaga s svojim telesom oziroma o njem odloča sama«.
Kaj pa zatajitev očetovstva? Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da pravica do poznavanja svojega izvora spada v sklop osebnostnih pravic in da sta temelj in meja ustavnega varstva osebnostnih pravic določena v ustavi. »Iz sodbe nadalje izhaja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije že sprejelo stališče (odločba številka: U-I-25/95 z dne 27.11.1997), da imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave Republike Slovenije) posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. V zvezi s tem je Ustavno sodišče Republike Slovenije opozorilo na pomembnost prvega odstavka 7. člena Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradi list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP), ki določa, da mora biti otrok takoj po rojstvu vpisan v rojstno matično knjigo in ima od rojstva pravico do imena, pravico pridobiti državljanstvo in po možnosti pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj. Drugi odstavek istega člena pa določa, da bodo države pogodbenice zagotovile uresničevanje teh pravic v skladu s svojo notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s tega področja, še posebej tam, kjer bi bil otrok sicer brez državljanstva,« sporočajo iz pristojnega organa.
