GRIPA IN VIRUSI

Ti nevarni virusi razsajajo v Sloveniji, na udaru otroci in starejši od 65 let

Prvič potrdili primer gripe tipa B. So kakšne posebnosti v klinični sliki letošnje gripe? Vprašali smo dr. Simono Repar Bornšek.
Fotografija: Simona Repar Bornšek, zdravnica družinske medicine v ZD Vič in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. FOTO: zaslonski posnetek
Odpri galerijo
Simona Repar Bornšek, zdravnica družinske medicine v ZD Vič in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. FOTO: zaslonski posnetek

Epidemija gripe se je letos že začela in vse kaže, da bo letos primerov več kot v preteklih dveh letih, saj je način življenja bolj sproščen, kot je bil zadnje dve leti. A gripa ni edina zoprna bolezen, ki trenutno razsaja. Na Nijz beležijo tudi pojavnost drugih akutnih okužb dihal.

Opažajo, da se število obiskov v ambulantah zaradi akutnih okužb dihal, gripe in gripi podobne bolezni iz tedna v teden zvišuje. V zadnjem tednu (od 18. 11. do 4. 12) so največji porast okužb dihal zaznali v starostni skupini nad 65 let, medtem ko je bil porast gripe najopaznejši v starostni skupini od 0 do 14 let.

Prvi primer gripe B

V Sloveniji so prve primere gripe v letošnji sezoni že potrdili, a tokrat prvič poročajo o primeru gripe influence B.

»Laboratorijsko potrjeni primeri gripe v zadnjih treh tednih konstantno naraščajo. Prvič v tej sezoni je bila v štirih primerih dokazana influenca tipa B. /.../  V sezoni 2022/23 (od 3. 10. 2021 do 4. 12. 2022) smo tako v Sloveniji laboratorijsko potrdili 83 primerov influence tipa A in štiri primere influence tipa B,« so navedli.

Simona Repar Bornšek o morebitnih posebnostih letošnje gripe

Medtem ko nam je starejša sogovornica, ki je zbolela za gripo, dejala, da jo je preležala z zelo visoko vročino in s hudimi glavoboli, pa nam je dr. Simona Repar Bornšek iz ZD Vič pojasnila, da s kolegi ne opažajo kakšnih posebnih kliničnih znakov pri gripi. Pojavlja se sicer precej virusnih prehladnih obolenj, kar je običajno v zimskih mesecih, a da bi bilo veliko gripe, s kolegi niso zaznali.

»Edino, kar je drugače, so pogostejši infekti tudi po okužbi s koronavirusom, kar tudi sicer opažamo, saj vsaka infekcija oslabi imunski sistem in smo potem še bolj dovzetni za druge okužbe,« je pojasnila Repar Bornškova.

Število vzorcev, ki izhajajo pretežno iz bolnišnic in so bili testirani na influenco ter na druge respiratorne viruse. FOTO: Nijz, posnetek zaslona
Število vzorcev, ki izhajajo pretežno iz bolnišnic in so bili testirani na influenco ter na druge respiratorne viruse. FOTO: Nijz, posnetek zaslona

Kateri virusi krožijo?

V zadnjem tednu je bil delež vzorcev, v katerih so dokazali respiratorni sincicijski viruso (RSV), spet nekaj večji kot pretekli teden. Pri bolnikih z akutnimi okužbami dihal (AOD) je bila slika drugih dokazanih virusnih povzročiteljev pestra. Največji ostaja delež rinovirusov (23 odstotkov testiranih vzorcev, prejšnji teden 24 odstotkov, deleža sta podobna v vzorcih iz primarnih ambulant in iz bolnišnic). Kot povzročitelji AOD so bili v testiranih vzorcih dokazani še adenovirusi (6 odstotkov testiranih vzorcev), enterovirusi (2,3 odstotka), še vedno je veliko okužb s humanimi metapnevmovirusi (5 odstotkov, pretekli teden 5,4), v 4,3 odstotka testiranih vzorcev so dokazali sezonske koronaviruse (pretežno 0C43), v okoli 2 odstotkih pa viruse parainfluence (pretežno tip 1), parehoviruse in humane bokaviruse.

Virus gripe A, B in C

Poznani so trije virusi, ki  povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije