V Sloveniji si s tremi otroki ustvarja življenje: kar jo čaka, jo skrbi

Na facebook profilu Tukaj smo, kjer objavljajo zapise, zgodbe in razmišljanja o beguncih v Sloveniji, te dni objavljajo zgodbe ljudi, ki so prišli iz Burundija, saj jim grozi deportacija iz Slovenije. Čeprav nekateri že dlje živijo v naši državi in so našli tukaj svoje zavetje in dom, pa je zakon do njih neusmiljen.

Več prosilcev za azil iz Burundija in Gane je javno spregovorilo o nezavidljivem položaju, v katerem so se znašli po prihodu v Slovenijo. Kot so opozorili, bo v prihodnjih mesecih in tednih namreč prišlo do množičnih deportacij prosilcev iz Slovenije na Hrvaško, kjer policija sistematično zlorablja begunce in jih vrača v BiH, ne da bi jim omogočila zaprositi za azil.

Ena od teh zgodb je zgodba Marie, ki je skupaj s soprogom in petimi otroki pribežala iz Burundija. Iz Srbije so potovali v Bosno, od tam pa v skupini na Hrvaško. »Ko smo poskušali prečkati mejo, so nas opazili hrvaški policisti in nas začeli agresivno poditi nazaj proti bosanski meji. Panično smo bežali in v tem sem se spotaknila ob podrto drevo in si poškodovala nogo. Tako so nas ujeli. Nekatere so, pred otroki, tepli s gumijevkami po nogah in rokah. Ko so nas vse polovili, so nas odpeljali v neke kontejnerje in nas pustili tam brez vode, hrane in zdravniške pomoči,« piše Marie.

Čez nekaj časa so jih premestili v azilni dom v Zagrebu. »Tam je bilo grozno. Ta azilni dom upravljajo policisti, ki so nas ves čas ustrahovali, zato smo bili popolnoma prestrašeni. Nihče nam ni ničesar razložil ali nam kakorkoli pomagal. Sama imam sladkorno bolezen, pa nisem dobila nobenih zdravil, prav tako mi niso nudili dietne hrane za diabetike. Ko sem vprašala žensko, ki dela v menzi, če mi lahko priskrbijo dietni obrok, ker zaradi sladkorne bolezni ne smem uživati običajne hrane, se mi je posmehovala. Kdo da mislim, da sem. Da sem razvajena. Od takrat se mi je posmehovala vsakič, ko me je videla,« piše in dodaja, da »sta nekega dne dva od otrok izgubila kartico za kosilo. Šli smo v jedilnico in poskušali razložiti, da sta izgubila kartico. Bili so neusmiljeni. Brez kartice ni kosila. Tako sta tisti dan ostala brez hrane.«

V Sloveniji se počutijo dobro

»Zaradi nenehnega ponižanja, ki smo ga doživljali v tem azilnem domu,« so pobegnili v Slovenijo. Pravi, da je bilo v Sloveniji povsem drugače. »Takoj ko so nas zajeli policisti, smo dobili hrano in vodo, mene pa so nemudoma odpeljali v bolnico. Moje zdravstveno stanje je bilo namreč zaradi nezdravljenega diabetesa že kritično.«

Otroci zdaj hodijo v šolo in so po besedah mame »tukaj srečni«, zato ne razume, zakaj jih hočejo deportirati na Hrvaško. »Tam smo doživeli grozne stvari. Otroci se prvič v življenju počutijo varne. Veseli so. Moja hčerka kar cveti. Pravi, da je vesela, ker je edina črna punčka v razredu.«

Ministrstvo izvršuje predaje po Dublinski uredbi

Z MNZ so nam odgovorili, da je minister Boštjan Poklukar za eno od prednostnih nalog postavil upravljanje z migracijami. »Na ministrstvu že deluje delovna skupina za pripravo nove migracijske strategije, ki bo upoštevala spreminjajoče globalne trende in dogajanje v naši okolici, poseben poudarek bo namenjen spoštovanju človekovih pravic. Nedavno se je vodstvo ministrstva srečalo s predstavniki nevladnih organizacij, tudi s področja mednarodne zaščite,« so zapisali.

V Sloveniji so begunci, ki že več let čakajo na pravno rešitev. Slovenija jih v okoliške države izganja po t.i. Dublinski uredbi, a menda upoštevajo vsak primer posebej, lahko sklepamo iz odgovora MNZ. Kot so nam zapisali, ministrstvo »v vsakem posameznem primeru v okviru navedb prosilcev vedno presoja tudi okoliščine, ki bi lahko vplivale na izvršitev predaje pristojni državi članici. V okviru tega preučuje informacije o dostopnosti mednarodne zaščite in morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ter nehumanem in ponižujočem ravnanju s prosilci v državi, v katero bo prosilec predan v skladu s 3. členom Dublinske uredbe. Tako je ministrstvo v letu 2022 izvedlo 20 predaj, letos do konca februarja pa dve,« so zapisali in pojasnili, da ne gre za deportacije prosilcev za mednarodno zaščito, ampak za predaje po t. i. Dublinski uredbi.

Protest v Ljubljani

Te dni je v Ljubljani potekal protest okoli 50 prosilcev za azil skupaj z aktivističnimi organizacijami in sindikati v Ljubljani, kjer so opozorili na »diskriminatorne ukrepe, povezane z zakonom o tujcih, in težavah, s katerimi se srečujejo v Sloveniji«. Na vlado so naslovili več zahtev, med drugim, naj nemudoma ustavi deportacije prosilcev na azil na Hrvaško.