V Sloveniji potrdili trikrat več primerov te nalezljive bolezni, ki jo prenaša peščena muha
Zaradi podnebnih sprememb, vse milejših zim in tudi vse pogostejšega potovanja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) kažejo, da so zdravniki v zadnjem desetletju v Sloveniji potrdili več primerov okužb z virusom denge in lišmenioze. Slednjo prenašajo peščene muhe.
Podatki o importiranih nalezljivih boleznih za 20-letno obdobje kažejo, da je bilo v desetletju od leta 2003 do 2012 potrjenih: 70 primerov malarije, 42 primerov denge, nobenega primera okužbe z virusom Zahodnega Nila, trije primeri lišmenioze, nobenega primera okužbe z virusom, ki povzroča čikunginjo, nobenega primera okužbe z virusom Zika.
V zadnjem desetletju, torej od 2013 do 2022, so se podatki o prijavljenih importiranih nalezljivih boleznih bistveno spremenili. Medtem ko se je število primerov malarije zmanjšalo, pa so zdravstveni delavci zaznali več okužb z virusom denge in lišmenioze.
Manj malarije, več denge in lišmenioze
Nijz razpolaga s podatki, da so v zadnjem desetletju v Sloveniji odkrili: 56 primerov malarije, 65 primerov denge, tri okužbe z virusom Zahodnega Nila, deset primerov lišmenioze, dva primera čikunginje, sedem okužb z virusom Zika.
Lani je bilo v Sloveniji prijavljenih devet primerov denge, 2022 enajst, leta 201 niti en, leta 2020 en primer.
Kaj je lišmenioza?
V Sloveniji ne poročamo o množičnih primerih okužbe z zajedavsko boleznijo lišmenioza, temveč o posameznih primerih. Za zdaj peščene muhe oziroma mušice, ki ni vidna s prostim očesom, v Sloveniji še niso zaznali, zato pa je prisotna v državah mediteranskega bazena, kot so Grčija, Portugalska, Španija, Italija, Hrvaška (Dalmacija in Istra), letos pa so jo znanstveniki potrdili tudi v Srbiji.
Bolezen lišmeniza, ki jo prenaša peščena muha, se je sicer razširila iz Afrike, bolezen se pojavlja v približno 90 državah (tudi Afganistan, Brazilija, Iran, Savdska Arabija, Indija ...
Peščena muha, ki je parazit, lahko živi v krvi živali, največkrat v psu, lisici, volku, glodalcih, mušica pa okuženo kri prenese z živali na človeka. So zelo majhne mušice, težko opazne, ki neslišno letijo. Bolj so aktivne v mraku in ponoči. Peščene pa se imenujejo, ker so takšne barve.
Novica, da so se v Srbiji pojavile peščene muhe, je razburila tamkajnšno javnost, a strokovnjaki pravijo, da ni razloga za skrb, če pravočasno obiščete zdravnika. Peščena mušica prenaša dve bolezni: lišmeniozo ali meningitis.
Obstajata dva tipa bolezni lišmenioze: kožna in viscelarna
Pri kožni je na mestu ugriza okužene mušice kožna sprememba ali več, postopoma pa nastane razjeda velika dva centimetra ali več, lokalne bezgavke se povečajo, pravijo na Nijz. Časi od okužbe do bolezni je od dveh tednov do treh let. Razjede se pogosto zagnojijo, neprijetne kožne spremembe pa bolnika življenjsko ne ogrožajo. V nekaj mesecih, pa tudi po letu dni se razjede zacelijo, na mestu katerih ostanejo brazgotine. Možni so tudi zasevki, ki se pojavljajo na oddaljenih delih kože, bolezen pa lahko traja 20 let in več.
Pri visceralna lišmaniozi (prizadretost notranjih organov) okužba lahko poteka brez znakov bolezni, z nekaj zdravstvenimi težavami ali kronično z vročino, povečanimi jetri in vranico, slabokrvnostjo in pomanjkanjem levkocitov oziroma oslabljenim obrambnim sistemom. Pojavi se lahko utrujenost, izguba apetita, napetost v trebuhu, kašelj, hujšanje, potenje, pogoste so driske. Koža na posameznih delih telesa lahko postane siva. Nezdravljena bolezen se lahko konča s smrtjo zaradi pljučnice, sepse, krvave driske, tuberkuloze, krvavitev ali hude slabokrvnosti. Možne so ponovitve bolezni 6 mesecev do 2 leti po zdravljenju, pravijo na Nijz
V Sloveniji za zdaj nimamo avtohtonih primerov - torej bolnikov, ki bi se z virusom okužili v Sloveniji - lišmanioze, vseh deset primerov v zadnjih desetih letih pa so bili importirani primeri.
