V Sloveniji že več kot 80 malih pivovarn

LJUBLJANA – Ljubitelji piva in vsi tisti, ki so tako ali drugače povezani s hmeljnimi napitki, danes praznujejo. »Vsak prvi petek v avgustu je mednarodni dan piva,« so sporočili iz Združenja slovenskih pivovarn, ki ima sedež v Ljubljani. »Praznujejo ga že skoraj povsod po svetu. Njegov namen je poklon vsem ustvarjalcem piva, pivovarjem, ki ga varijo, hmeljarjem, lastnikom pivnic, barov, gostiln in restavracij, ki poskrbijo, da je na koncu ta najbolj priljubljena, nizkoalkoholna in več tisoč let stara pijača tudi primerno postrežena. Najpomembnejše ostaja odgovorno uživanje alkoholnih pijač.«

V Sloveniji, ki zaseda 9. mesto v Evropi po popitem pivu na prebivalca, ga praznujemo prav na pobudo Združenja slovenskih pivovarn. »Veliki in mali pivovarji se samostojno odločajo, v kakšni obliki ga bodo praznovali,« pravi Alenka Lesjak, generalna sekretarka Združenja slovenskih pivovarn. »Mednarodni dan piva je v zadnjem desetletju iz lokalnega slavja v Santa Cruzu v Kaliforniji zrasel v globalno praznovanje. Od tam se je v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje čedalje več držav. Svetovni dan piva se tako danes praznuje na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 200 svetovnih mestih. V Sloveniji imamo poleg velike Pivovarne Laško Union s skoraj 200-letno tradicijo varjenja piva že več kot 80 malih pivovarn.«

Med številnimi stili, blagovnimi znamkami, bogastvom okusov, stopnjami alkohola, vključno z brezalkoholnim, lahko najdemo pivo za vse priložnosti in vse okuse. Strokovnjaki bi rekli: »Nizkoalkoholna pijača pivo je pridelana iz nekaterih najbolj zaželenih in odličnih surovin, ki nam jih ponuja narava, kot so voda, slad in hmelj. Piva, varjena v Evropi, so priznana in cenjena po svetu, saj so rezultat skrbnih raziskav in razvoja. Slovenska piva k temu ugledu že stoletja prispevajo svoj košček mozaika.«

Od gradu do fontane

Slovenija ima zelo stare dokaze o varjenju piva. Noticia Bonorum de Lonca iz 1160 je eden najstarejših pisnih dokumentov, ki že omenjajo hmelj, slad in pivo. Dokaze, da so se naši predniki že zelo zgodaj ukvarjali tudi s pridelovanjem hmelja in pivovarstvom, najdemo v zapisih o hubah, podložniških kmetijah, ki so jih pri nas začeli ustanavljati v 9. stoletju. Prva znana pivovarna na slovenskem ozemlju je bila v stolpu Loškega gradu. Slovenski pivovarji so upravičeno ponosni na svoja inovativna piva in zanje izbirajo le visokokakovostne, naravne sestavine.

Hmeljarsko in pivovarsko tradicijo znamo tudi lepo ohranjati. Prvi primer je Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, ki ponuja sprehod po zgodbi hmelja v Spodnji Savinjski dolini, imenovani tudi Dolina zelenega zlata. Ekomuzej je v prenovljeni hmeljarski sušilnici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Obiščete lahko tudi Pivovarski muzej v Pivovarni Union v Ljubljani ali se sprehodite skozi njegovo virtualno podobo.



Hmeljarji praznujejo še drugače. V Braslovčah vsako leto sredi avgusta pripravijo hmeljarski praznik, s katerim se začne sezona obiranja hmelja. To je odlično organiziran dogodek, ki ga popestrijo konjeniki z zastavami, Laška godba in mažorete pa tudi hmeljarski starešine in princese, hkrati je to najlepši poklon slovenskim hmeljarjem.

Pivo po navadi pijemo iz vrčkov, redkeje kar iz steklenice ali pločevinke. Prav posebna zgodba o uspehu je žalska fontana piv Zeleno zlato, ki so jo odprli v začetku septembra 2016. Že od začetka podira vse rekorde. Prva tovrstna turistična zanimivost na svetu je poklon hmeljarski in pivovarski dediščini Spodnje Savinjske doline, hkrati pa bogati turistično ponudbo Žalca in ozavešča o kulturi pitja piva.

V treh sezonah delovanja fontane piv Zeleno zlato so prodali 150.000 vrčkov, ob njej pa so našteli približno 400.000 obiskovalcev, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Na pipah se je predstavilo 25 slovenskih pivovarn, stočili so več kot 78.000 litrov piva, fontanske pipe pa so pivo natočile več kot 860.000-krat. Možno je bilo degustirati 33 različnih piv, ki vsebujejo slovenski hmelj. Obiskovalci so si leta 2019 lahko postregli ne le v vrčku prostornine šest decilitrov, temveč so si lahko točili tudi v za štiri decilitre večji vrček. Za manjšega je bilo treba odšteti 8 evrov, za večjega 10.

Mednarodni dan piva letos praznujemo prav ob koncu 57. kongresa mednarodne hmeljarske organizacije, ki je potekal od 29. julija do 2. avgusta v Ljubljani in Žalcu. Po 36. kongresu evropskih pivovarjev, ki smo ga v Sloveniji gostili leta 2017, je bil to drugi največji dogodek stroke, ki jo povezujeta pivovarstvo in hmeljarstvo v Sloveniji. Odločitev je bila sprejeta kot povsem logična posledica dejstva, da Slovenija spada med hmeljarske velesile, saj je peta največja pridelovalka hmelja na svetu. Organizatorji so sprejeli pridelovalce hmelja iz 20 držav, z vseh celin, trgovce s hmeljem, pivovarje, hmeljarske strokovnjake in zainteresirano javnost.