Se v slovenskem šolstvu obetajo spremembe? Poglejte, k čemu pozivajo pedagogi

Nekaj deset pedagogov, združenj in pedagoških oddelkov je v pismu odgovorne za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pozvalo, naj merljivi rezultati znanja ne bodo edino merilo pri posodabljanju šolskega sistema. Pozornost je treba nameniti tudi vzgojni in socializacijski vlogi šole, pozivajo.

Podpisnike pisma skrbi, da se v dozdajšnjih razpravah o spremembah vzgojno-izobraževalnega sistema preveč poudarja merljive rezultate znanja mednarodnih raziskav pismenosti in nacionalnih preverjanj znanja, »zanemarja pa socialno-emocionalni vidik šole – od učenja sobivanja, sodelovanja, solidarnosti in empatije do upoštevanja dejstva, da smo si različni, a je naša naloga, da živimo v skupnem družbenem okolju na način, da bo življenje za vse člane in članice družbe čim bolj dostojno in kakovostno«.

Šola pomembno socializacijsko okolje

Kot poudarjajo, je danes šola poleg družine najpomembnejše socializacijsko in vzgojno okolje, ki naj ne bi spodbujalo le kognitivnega delovanja ter izobraževalne učinkovitosti šolajočih se otrok in mladostnikov, ampak naj bi imelo tudi nujno potrebno etično, vzgojno, pozitivno socializacijsko in varovalno vlogo duševnega zdravja otrok. »Noben drug socialni sistem namreč nima večjih možnosti za razvijanje tega, kot ga ima šola, še posebej zaradi vse manjših priložnosti mladih za socialno učenje v drugih okoljih,« so zapisali.

Zato si podpisniki želijo, da »vodila našega vzgojno-izobraževalnega sistema še vedno ostanejo razvoj, vključenost in napredek vseh otrok«. »Vsem je treba omogočiti optimalni razvoj njihovih sposobnosti, občutek vključenosti in sodelovanja,« so zapisali.

Treba je imeti pogum stopiti korak nazaj

Po prepričanju podpisnikov so merljivi rezultati mednarodnih raziskav pismenosti in nacionalnih preverjanj znanja pomembni, »a ne smejo biti najpomembnejši argument pri strokovnih razpravah o posodabljanju šolskega sistema«. »Če merljivi rezultati dosežkov zasenčijo preostalo, se lahko začenjajo obračati v svoje nasprotje: namesto obeta dobre, razmišljajoče, zadovoljne, zdrave in povezane družbe lahko vodijo k razdeljeni, tekmovalni, individualizirani družbi, katere člani niso sposobni sožitja, sodelovanja in skupnega reševanja kompleksnih izzivov, pred katere smo postavljeni kot človeštvo,« opozarjajo.

Zato je pri »premislekih in načrtovanju sprememb v vzgoji in izobraževanju treba imeti pogum stopiti korak nazaj in pogledati širšo sliko od le merljivih rezultatov, ki jih otroci dosegajo na izbranih področjih,« so pozvali.

Izjavo so poleg nekaj deset pedagogov med drugim podpisali Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Pedagoški inštitut, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije ter več pedagoških oddelkov dveh pedagoških in dveh filozofskih fakultet.