V slovenski vasici konji pomagajo otrokom

»Otrokom, ki nas obiskujejo na rednih jahalnih urah, bi radi pokazali, da je vse mogoče, tudi če se na prvi pogled ne zdi tako, in da lahko tudi tisti, ki se v vsakodnevnem življenju srečujejo z določenimi ovirami in motnjami v razvoju, zmorejo toliko kot tisti, ki so zdravi. Slednjim pa želimo pokazati, naj cenijo življenje in vse, kar jim je dano, ter naj bodo prijatelji tudi s tistimi, ki so mogoče drugačni. V jahanje bi radi vključili otroke in odrasle s posebnimi potrebami,« je dejal Vid Zevnik, ki na turistični kmetiji Zevnik na Čatežu ob Savi skupaj z ženo Jano, ki je tudi inštruktorica jahanja, vodi konjeniško dejavnost. Pred slabimi tremi desetletji sta jo začela oče Tone in njegova žena Elka, oče in mama šestih otrok, pri konjereji pomaga prav vsa družina. Konec tedna so namenu predali prav posebno naložbo – 20 x 40 metrov veliko pokrito jahalnico, s čimer so poskrbeli, da dejavnosti s konji ne bo več krojilo vreme.

Dež ne bo več ovira

Pri Zevnikovih izvajajo projekt Pegas – inkluzija otrok in odraslih, s katerim razvijajo varno, podporno, motivacijsko in spodbudno učno okolje za vse, ki prihajajo na aktivnosti. Na ta način želijo vsem udeležencem zagotoviti pravico do enakovrednega življenja v družbi, sprejemanje in vključevanje vseh otrok, mladostnikov in odraslih s ciljem razvoja sožitja in občutka pripadnosti, spontanega vzajemnega učenja skozi aktivnosti s konji in spoznavanja dela na kmetiji. V projekt so vključeni štirje partnerji: Varstveno delovni center Krško – Leskovec, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, vrtec pri OŠ Globoko in društvo Sonček Posavje.

»Z Zevnikovimi sodelujemo že tretje leto. Dvakrat tedensko izvajamo hipoterapije, enkrat letno tudi sedemdnevne zdravstvenoterapevtske kolonije, ki se jih udeležujejo tako otroci kot odrasli. Delamo za osamosvajanje, orientacijo, skrb zase, tudi skrb za živali in stik z njimi. Tudi za nas je pokrita jahalnica izjemnega pomena, saj smo bili doslej odvisni od vremena, zdaj pa ne dež, ne mraz, ne vročina ne bodo ovira in terapij ne bo treba odpovedovati,« pravi Nataša Solomun, predsednica društva Sonček Posavje, tudi sama mamica dekleta s cerebralno paralizo; zdaj 24-letna Doroteja že od svojega tretjega leta hodi na hipoterapije, z njimi so ji pomagali tudi, ko je imelo dekletce izpah kolkov, tako da operacija ni bila potrebna.

Konj je toplejši od človeka

»Hipoterapija je ena najboljših terapij za otroke s cerebralno paralizo in ostalimi motnjami v razvoju. Konj ima tridimenzionalno hojo in je eno stopinjo toplejši kot človek, že zato je stik z njim bolj prijeten. Pri hipoterapiji prihaja do uravnavanja oziroma ravnovesja mišic; tiste mišice, ki so preveč napete, se sproščajo, tiste, ki so preveč sproščene, pa se napenjajo,« je pojasnila Solomunova.

»Nihče od otrok s cerebralno paralizo ne bo shodil. Naši koraki so zelo majhni, otroci počasi napredujejo, a bistveno je, da njihovo stanje vzdržujemo, kajti cerebralna paraliza ni bolezen, ampak stanje. Gre za poškodbo enega dela možganov, večinoma gre za center za ravnotežje, s konjem pa se vzpostavljajo pravilni vzorci in več ko jih je, bolj si možgani zapomnijo, telo pa je v boljši funkciji in kondiciji.« V društvo Sonček Posavje je včlanjenih približno 320 ljudi, od tega je 110 otrok in odraslih s cerebralno paralizo ter ostalimi motnjami v razvoju. Skozi vse leto na hipoterapijo na kmetijo Zevnik hodi okrog 35 članov, kar je za društvo precejšnje finančno breme, zato v Sončku seveda pozdravljajo projekt Pegas, v okviru katerega je nekaj hipoterapij brezplačnih.


Ob uradni predaji v uporabo so Zevnikovi prerez traku zaupali dolgoletnemu družinskemu prijatelju, sicer odvetniku, mag. Emilu Zakonjšku, pokrito jahalnico pa je blagoslovil čateški župnik Jože Pacek, ki je ob tem povedal, da je prav v družini Zevnik našel oporo pri svojem delu, zato se z njimi veseli vseh uspehov, ki so toliko pomembnejši, ker z njimi pomagajo tudi bolnim in invalidom, sploh invalidnim otrokom, do polnejšega življenja.