V slovenskih vrtcih in domovih za starejše razsaja ta virus

Pozimi se nekatere virusne okužbe prebavil pogosteje pojavljajo in kot pravijo na NIJZ jih najpogosteje povzročajo norovirusi in rotavirusi. Porast okužb noroviroze, katere simptomi so nenadno in ponavadi kratkotrajno bruhanje, slabost, driska in želodčne težave, so zaznali v januarju in tudi v februarju, kar pa je za to obdobje značilno.

V zadnjem obdobju so o izbruhu okužb prebavil poročali iz vrtcev in domov za starejše občane na Gorenjskem in v Prekmurju, so nam dejali na NIJZ. Zagotovo je bilo več okužb tudi v zasebnih prostorih državljanov, zato vseh prijav na NIJZ ne vodijo, nekatere pa še niso prejeli. ​Noroviroza je »zelo nalezljiva virusna črevesna bolezen, ki jo povzročajo norovirusi. Ti se prenašajo s stikom med ljudmi, preko kontaminirane hrane in vode in z dotikanjem kontaminiranih površin.«

Začetek bolezni  je lahko nenaden ali pa se razvije postopoma. Prvi oziroma vodilni znak bolezni pa je bruhanje, ki ga spremljajo driska, slabost, želodčne bolečine in lahko tudi povišana telesna temperatura. Vse to telo izčrpa, ob močnih prebavnih motnjah, bruhanju in driski pa moramo biti pozorni, da ne dehidriramo.

Okužbe preprečujemo s pravilno higieno rok, pranjem sadja in zelenjave oziroma zadostno toplotno obdelavo živil, kontaminirane površine mokro čistimo in dezinficiramo. Otroci, ki imajo drisko, bruhanje ne smejo obiskovati vrtca ali šole.

Kako dolgo traja?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odgovarjajo, da »pri sicer zdravih osebah težave izzvenijo v 12 do 60 urah,« a da je načeloma težji potek okužb »pri majhnih otrocih, starejših osebah in osebah, ki se zdravijo v bolnici«. Prav mlajši otroci, starejši odrasli in ljudje s kroničnimi boleznimi pa so najbolj dovzetni za okužbo.

Množična okužbe v Ilirski Bistrici

Kako zelo je noroviroza nalezljiva, smo lahko spremljali konec decembra v Ilirski Bistrici, kjer so zaznali izbruh te nalezljive črevesne bolezni. Zaradi okužbe so v kratkem obdobju  pogledali 140 ljudi. Sprva so mislili, da so se zastrupili s tatarskim biftkom, ki naj bi ga kupili pri lokalnem mesarju, a se je pozneje izkazalo, da ni bil kriv tatarski biftek, temveč noroviroza. Eden se je lahko okužil na vhodu v mesnico, pustil virus na kljuki ali prinesel okužbo vse do pulta, ki se je potem širila dalje le s kratkim stikom po pultu ali vitrini.