»V strahovladi in strahosistemu, kar smo videli v vladi Janeza Janše, odideš«
Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) je ostal brez še enega direktorja. Med vladanjem Janeza Janše je na to mesto imenovan Milan Krek, ki je med epidemijo zaslovel po izjavah o črnih scenarijih – na srečo smo ostali daleč, daleč od njih. Pa smo dobili novo oblast in tudi ta si je na njegovem stolu, tako kot predhodna, zaželela drugega človeka. Krek se sprva ni želel pokoriti željam nove vlade. Javno je spregovoril o strahotnih političnih pritiskih, ki jih je doživljal, na koncu pa je obupal in z direktorskega položaja odstopil, saj je ocenil, da bi z vztrajanjem na funkciji povzročil škodo Nijz.
Že pred njim se je praktično čez noč in čisto po tiho od direktorskega stola Nijz poslovila Krekova predhodnica s polnim mandatom Nina Pirnat. Nekdaj prvi obraz boja z epidemijo je odstopil kaj kmalu po tem, ko je vajeti države prevzel Janša. Posebnega odziva Pirnatove takrat ni bilo, smo jo pa te dni zmotili na dopustu in preverili, kako jo je takratna politika prepričala, da je (tako potihoma) zapustila direktorski položaj.
Želje predsednika vlade in obisk policije
»V strahovladi in strahosistemu, kar smo videli v vladi Janeza Janše, odideš. Še posebej, če Nova24 TV o tebi, tvojih otrocih, smučarskem klubu, kjer kot prostovoljec deluješ 25 let, piše popolne laži, ustvarja konstrukte, tvoje otroke pa kasneje (menda iz drugega razloga) obišče celo policija,« nam je povedala Pirnatova, ki smo jo zmotili med dopustom. Le nekaj dni po nastopu vlade, pripoveduje, jo je poklical minister Tomaž Gantar in ji dejal, da predsednik vlade želi, da nemudoma odide. Če bi se upirala, tako sogovornica, ji je pojasnil, da bi takoj spremenili akt o ustanovitvi Nijz. Pri umeščanju kadrov na ministrstvu za zdravje je predsednik vlade ministru Gantarju takrat še puščal proste roke, zato sta se dogovorila, da prevzame vodenje direktorata za zdravstveno varstvo, ki ga je vodila že kot državna sekretarka: »Nujno so potrebovali strokovnjaka, ki bi odlično poznal sistem in organizacijo zdravstvenega varstva (saj je delo zaradi epidemije potekalo v izrednih razmerah).«
V prvih mesecih popolnoma izključena
Epidemija je bila v zagonu, večino načrtovanih ukrepov vlade Marjana Šarca pa je nova vlada po njenih besedah izvedla popolnoma drugače: »Država je šla takoj v popolni lockdown, popolno zaprtje šol, brez majhnih skupin (vsaj za otroke zdravstvenih delavcev in zaposlene v DSO ter otroke, ki jim je šola edini varen kraj, npr.), ni mislila na ranljive, ki so sami ostali v odročnih krajih, dostopnost do zdravstvenega sistema se je ekstremno poslabšala ... In glede na vse skupaj – ni bilo zaupanja na strani nove vlade, predsednik vlade je celo izrecno prek ministra Gantarja zahteval moj odstop, takrat je bilo treba aktivno voditi epidemijo in temu posvetiti vse sile – sem presodila, da bo za Nijz, državljane, upravljanje epidemije in ohranitev moje integritete in integritete moje družine najbolje, da takoj odidem z Nijz, delo in znanje pa posvetim organizaciji zdravstvenega varstva v izrednih razmerah na ministrstvo za zdravje.«
Javno o dogajanju v zakulisju ni pisala, saj smo bili takrat v začetku epidemije, v izrednih razmerah pa se, tako pravi, upravlja epidemijo in se vse sile posveti obvladovanju nalezljive bolezni. Na družabnih omrežjih je bila redno tarča napadov tako imenovani trolov, ki pa jih je redno blokirala. A blokirali so tudi njo: »Ne glede na to, da sem leta članica številnih strokovnih skupin in celo evropskih skupnih ukrepov za obvladovanje čezmejnega tveganja, so me v prvih mesecih vlade Janeza Janše, kot strokovnjaka epidemiologa, povsem izključili.«
»Kadrovanje ne more in ne sme biti politično«
»Z nečim pa se strinjam: Nijz je naša najvišja terciarna institucija javnega zdravja v državi in kadrovanje ne more in ne sme biti politično. Nikoli in nikdar. Vsak direktor ima številne strokovne in poslovne načrte, ki imajo svoje razvojne cikluse. In stalne menjave vedno znova in vedno znova v vrhunski instituciji stalno ustvarjajo izredne razmere, kar pomeni, da tudi zastavljeni cilji ne morejo slediti časovnici,« je zaključila Nina Pirnat.
