V telovadnici antična livarna in kovačnica

V OKOLICI osnovne šole v Mengšu človek sliši vesele glasove otrok in se v resnici ne zaveda, da je tik za zidom, v nekdanji osnovnošolski telovadnici, časovni stroj; robovi parketa so pravilno odrezani, iz zemlje pa so po dvajsetih dneh odkopavanja pogledale zgodovinske najdbe, ki jih jedrnato opiše naš gostitelj, mengeški župan Franc Jerič: »Našli smo obrtno cono izpred 2400 let.« In (ne brez kančka ponosa) ugotavlja: »Ljudje ne iščemo vedno nenaseljenega prostora, ampak se držimo nekih območij.« Okoli Ljubljane je bila gneča že v času, ko se ji je reklo Emona – očitno pa tudi pred tem!

Na bližnji Gobavici nad Mengšem so že konec prejšnjega tisočletja našli dva staroželeznodobna depoja, v katerih so bili večinoma odlomki sekir; in po razlagi arheologa Draška Josipovića (ki na tem območju odkopava že desetletja) je bilo na Gobavici gradišče: »Spodaj pa so imeli predelovalno dejavnost: kovačije in livarne. Oboje je povezano z ognjem in je nevarno, da kaj zgori,« pokaže na najdišče v telovadnici, kjer je starodavna peč: »Luknjo so skopali v ilovico, naredili so jašek iz ilovice oziroma gline: potem so na dno dali rudo, gor so natresli oglje, v luknjo za zrak dali pušo in meh ter vpihovali zrak, da so dosegli tako visoko temperaturo, da se je ruda stopila,« nam funkcijo prostora kakšen meter pod parketom opiše arheolog ter pokaže ostanke puše, ki je pred tisočletjema našim prednikom omogočala izdelavo orodij, s katerimi so si podrejali naravo in sočloveka.

Že pred slabega četrt stoletja, ko so se pripravljali na gradnjo športne dvorane, so bile opravljene štiri sonde okoli telovadnice – in ena je pokazala zid oziroma temelj iz obdobja rimskega cesarstva nekaj metrov od dvorane, pojasnjuje Josipović: »Ko smo našli tega, smo mislili, da gre za istega – pa ni res, ločena sta.« Toda med sondažo je bilo najdenih tudi pet žarnih grobov. »To pomeni, da je britof tudi tukaj,« v kleni gorenjščini sklene kranjski arheolog. Že Jerič nam je prej povedal: »Glede na teren smo pričakovali, da je to eno najbogatejših arheoloških območij v Mengšu in na splošno na Gorenjskem.« Josipovič pa nam pokaže še dva starodavna brusa izpred dveh tisočletij, ki nista toliko različna od sodobnih: »Značilni so za kovačnice in livarne,« pojasni.

Zid bodo podrli

Pod vrhnjimi plastmi se je najprej prikazalo rimsko obzidje: tako kot nekateri najdeni predmeti – denimo fibula (broška) in keramika – spadajo v prva desetletja pred našim štetjem: »Spodaj so se pokazale železnodobne stavbe, to je nekaj stoletij starejše od rimskega obdobja. Načeloma naj bi bilo iz časov keltske nadvlade,« plast za plastjo zemlje pojasnjuje arheolog: »Rim je torej okoli leta 0, pod njim je starejša železna doba, to je 500–600 let pred našim štetjem.« Žarni grobovi naj bi bili še nekaj stoletij starejši, a do njih se še niso prikopali – našli so odpadno jamo za odsluženo posodo iz šestega stoletja. Ta jama je ponudila nove skrivnosti – med navadnimi ter finimi črepinjami posode, ki so razstavljene na mizi, Josipović dvigne del steklene: »To bi lahko bila steklena oljenka za lestenec v obliki kolesa, ki so ga dvignili na škripcu pod strop za razsvetljavo. To so imeli v cerkvah, kar pomeni, da bi lahko bila v bližini poznoantična cerkev. Ampak kje?« se sprašuje arheolog, ki v nadaljevanju pojasni, da znanstvenih izkopavanj že dolgo ni več: »Arheologi pridemo danes na teren, ko se kaj zida.«

Župan pojasni, da bodo izkopanine končale v kamniškem pokrajinskem muzeju – še prej pa bi radi najdbo delili z današnjimi prebivalci kraja: »Načrtujemo, da bomo v novozgrajeni šolski dvorani – če se nam bo zadeva časovno pokrila – razstavili vse eksponate ter omogočili občanom, da si jih ogledajo v času šolskih počitnic. Zdi se mi zanimivo videti, kaj se je tukaj dogajalo pred nekaj tisoč leti,« pravi Jerič ter pojasni, da bodo v nadaljevanju podrli zidove ter arheološke preiskave razširili na še enkrat tako veliko območje okoli telovadnice, kot ga previdno odstirajo zdaj za njenimi štirimi zidovi: »Za občino to pomeni časovni zamik; po drugi strani se bodo povečala sredstva za arheologijo, ves strošek je na strani občine,« pojasnjuje Jerič. Ko bodo arheologi enkrat odšli, bodo tam lahko postavili dodatne prostore za šolo, ki jih slednja potrebuje. Ampak glede na odkritja, ki se obetajo, bodo nemara v telovadnici ter okoli nje ostali še nekaj časa. TOMICA ŠULJIĆ