V tem vrtu rastejo tudi drevesa predsednikov Kučana, Türka in Tita (FOTO)
Na skrajnem severovzhodu Slovenije, v naselju Petanjci v občini Tišina, se na nekdanjem posestvu družine Šiftar bohoti botanični vrt, ki pozornosti ne vzbuja zgolj z bogastvom in lepoto rastlinskega sveta, temveč tudi s posebnim poslanstvom, ki si ga je zadal, namreč z ohranjanjem spomina na trpljenje žrtev fašizma in nacizma.
Mnogi od več kot petsto dreves in grmovnic v njem nosijo posebno zgodbo, bodisi so bili zasajeni ob določeni priložnosti bodisi so jih posadili ali darovali posebni gostje. Vrt je čudovit v vseh letnih časih, obiskovalce vabi na sproščujoč sprehod vsak dan od marca do novembra. Zasnoval ga je ugledni intelektualec, pravnik dr. Vanek Šiftar, čigar korenine segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko je žalujoča mati Apolonija Šiftar za svoja dva sinova, žrtvi druge svetovne vojne, ob vhodu na domače posestvo, kjer je danes vhod na vrt, zasadila dve vrbi žalujki.
Čez leta je začel Apolonijin tretji sin Vanek na tem ganljivem materinem dejanju ustvarjati današnji vrt, na katerem sta simbolični grob našla tudi njegova pokojna brata Franc in Jože. Vanek, ki je številne rastline zasadil sam, je bil tudi pobudnik ustanovitve Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, ki danes upravlja in skrbi za vrt.
Po njem smo se sprehajali z današnjim predsednikom uprave ustanove in Vanekovim sinom Marjanom Šiftarjem, ki do potankosti pozna vsak kotiček tistega dne s soncem obsijanega parka. Med pripovedovanjem o zgodovini domačega kraja, katerega nastanek v začetku 13. stoletja sta zaznamovali rodbini Petan in Nádasdy, o napredni kmečki družini Šiftar, ki predstavlja pomemben del kulturnega in intelektualnega utripa Petanjcev, pa seveda o parku, ki tudi po smrti ustanovitelja dr. Vaneka Šiftarja nadaljuje svoje poslanstvo, se je ustavil ob tem in onem drevesu, cvetočem grmu ali skulpturah, posejanih med rastlinjem, ter o vsakem razgrnil zanimivo zgodbo.
451 dreves in 70 grmovnic so našteli pred desetletjem.
Te so brezštevilne, kot je brezštevilno rastlinje: ko so ga pred skoraj desetletjem nazadnje popisali, so našteli kar 451 dreves in 70 grmovnic oziroma nad 200 različnih vrst in sort drevnin.
Del mreže botaničnih vrtov
Številne je zasadil Vanek Šiftar, svoj prostor v parku so našle rastline, ki jih je izbral sam ali številni darovalci z vsega sveta. Prav vse nosijo pomenljivo sporočilo in opomin, saj v večini prihajajo iz krajev, kjer so se zgodili najbolj odmevni dogodki med drugo svetovno vojno ali po njej. Na vrtu, ki se razteza na kvadratni kilometer in pol velikem delu nekdanjega posestva družine Šiftar, med drugim rastejo drevesa s prizorišč najhujših ofenziv na Balkanu in v vzhodni Evropi, iz okupatorjevih zaporov v srednji Evropi, iz nacističnih taborišč smrti v Evropi in izpred palače Združenih narodov v ZDA.
Rastline v večini prihajajo iz krajev, kjer so se zgodili najbolj odmevni dogodki med drugo svetovno vojno ali po njej.
Nekaj rastlin ima prav posebno vrednost, na primer vrtnica miru, potomka vrtnic, ki so jih kot darilo prejeli delegati na ustanovni konferenci Združenih narodov 24. oktobra 1945, ter bršljan z vrta ob vhodu v palačo OZN v New Yorku, ki ga je poslal nekdanji generalni sekretar Maha Tray Situ U Tant. Gostitelj je med drugimi izpostavil drevo ginko, japonsko češnjo prvega predsednika Slovenije Milana Kučana in španski bezeg, darilo nekdanjega predsednika Danila Türka, omorike predsednika nekdanje Jugoslavije tovariša Tita, navadni gaber, ki spominja na prvo v drugi svetovni vojni požgano slovensko vas Rašico, in črni bor iz partizanskih gozdov na Nanosu. Na grozote druge svetovne morije spominjata navadna bukev iz taborišča Mauthausen in velikanska lipa iz Auschwitza.
S številnimi rastlinami, mnoge so zasadili darovalci sami, je vrt pomembna botanična zbirka in od leta 2004 del mreže botaničnih vrtov Slovenije, občina Tišina pa ga je razglasila za zgodovinski spomenik. Deluje pod moralnim pokroviteljstvom Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, leta 2009 pa so tukaj odprli nov objekt Raziskovalne postaje ZRC SAZU, ki ga uporabljajo za občasne umetniške razstave in dogodke.
451 dreves in 70 grmovnic so našteli pred desetletjem.
Številne umetnine, ki pričajo o strahotah vojne, spet druge pa o upanju v boljši jutri, krasijo tudi vrt. Ustvarjene so iz kamna, lesa, starega železja in drugih prvin, med njimi omenimo črno železno upodobitev orožja Antona Kranjca, med katerim izstopa čelada nemškega vojaka, ter barvito skulpturo akademskega kiparja Štefana Hauka, ki simbolizira vrednote in sporočila vrta.
