V trdi temi po izgubljene

BOHINJSKA BISTRICA – Bohinj se že več let sooča z množičnim obiskom, to pa občutijo tudi bohinjski gorski reševalci. Ti so bili letos najbolj obremenjeni v številu intervencij in so celo prehiteli dosedanjega rekorderja, GRS Tolmin. V zadnjih dvanajstih letih se je število intervencij v Bohinju skoraj podvojilo: leta 2006 so imeli do 26. septembra 40 intervencij, letos pa do istega dneva kar 79.


Kot nam pove namestnik načelnika postaje GRS Bohinj Miha Arh, rekordni turistični obisk Bohinja občutijo tako, da se jim zaradi gostega prometa podaljša čas vožnje do izhodišča in da pogosto težko parkirajo. Ob tem, da se jim število intervencij hitro povečuje. »V letošnjem letu smo imeli kar trinajstkrat po dve in štirikrat po tri intervencije na dan. Trenutno še obvladujemo situacijo, čeprav imajo nekateri člani težave z delodajalci, ki jih neradi spuščajo na akcije ali usposabljanja.«


Enainpetdeset članov bohinjske GRS je usposobljenih za uspešno izvedbo intervencij, v poletni sezoni so razdeljeni v pet skupin. Ob vikendih in praznikih dežura po ena skupina, če pa potrebujejo več reševalcev, aktivirajo celotno moštvo. »Letos smo pomagali že 58 tujcem in 39 Slovencem. V spomladanskem času, ko je poti v višjih predelih pokrival sneg, smo imeli precej izgubljenih pohodnikov, ki niso našli prave poti oziroma niso mogli sestopiti v dolino. Vse več je izgubljenih, ki se preveč zanašajo na sodobno tehnologijo navigacije. A ta kaj rada zataji.

Pomanjkljivo je znanje klasične orientacije, iskanja naravnih prehodov ali sledenja slabše uhojenih stez,« pripoveduje Miha Arh.
Z opremo gornikov je precej zadovoljen, večji problem pa vidi v turistih, ki včasih močno precenjujejo svoje sposobnosti. »To so posebne vrste ljudje, ki se na svojem dopustu lotevajo raznoraznih neumnosti. Po cesti skozi Sotesko vozijo s polovično hitrostjo, saj da so na dopustu, prav takšne pa tudi srečaš na Komarči v salonarjih ali sandalih ter s torbico prek rame, saj da gredo samo do jezera.« Seveda Črnega, ne Bohinjskega, ki je čez Komarčo dostopno po zahtevni zavarovani poti.


Ko Arha povprašamo po najbolj nenavadni letošnji akciji, brez oklevanja pove za par, ki se je na začetku aprila, takrat je višje v gorah še zima, podal prek Komarče mimo Črnega jezera na Komno. »Po Črnem jezeru sta naletela na sneg, ki se jima je prediral, zato sta namesto levo proti Komni zavila desno na kopna južna pobočja Stadorja in se dvignila dobrih 400 višinskih metrov.


V bližini planine Ovčarje sta obtičala v snegu, prediral se jima je do riti. Ko sta zaprosila za pomoč, sta javila, da sta v bližini Komne in da vidita kočo. Zaradi bližajoče se noči smo aktivirali helikopter. Potrebovali smo kar precej časa in iznajdljivosti, da smo ju locirali. V helikopter smo ju potegnili s pomočjo elektromotornega vitla in prepeljali v dolino. Od tam sta se z lučkami po običajni poti odpravila na Komno.« Trma, ni kaj, a bohinjski gorski reševalci si zagotovo lahko le želijo, da bi bilo takšnih čim manj.