ČELADA DO 18. LETA
V UKC beležijo vedno več poškodb s skiroji, od zloma lobanje do udarnin
Na skirojih se lahko vozi le ena oseba. Mlajši od 12 let e-skirojev ne smejo voziti.
Odpri galerijo
Zlomi, zvini, rane. Na skirojih jih je vedno več.
Električni skiroji so postali nov udeleženec prometa. Na naših cestah oziroma kolesarskih stezah jih vidimo vsak dan več. Nedavno so začela za e-skiroje veljati nova pravila, določena z zakonom o pravilih cestnega prometa.
Ta določa, da morajo vozniki e-skiroje voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste, vendar le v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost do 50 km/h. Z e-skirojem je torej prepovedano voziti po pločniku. Tako kot kolesa jih je mogoče voziti na območjih za pešce, a hitrost ne sme presegati hitrosti pešcev, kar pomeni pod 10 km/h.
E-skiroje v prometu lahko vozi otrok od dopolnjenega 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Čelada je obvezna do dopolnjenega 18. leta starosti, od 18+ pa priporočljiva. Obvezni so tudi sprednji žaromet in na zadnji strani rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumeni ali oranžni bočni odsevnik. Prepovedana je uporaba slušalka in telefona.
S popularizacijo e-skirojev pa se veča tudi število poškodb. V UKC Ljubljana sicer ne ločijo med padci s skiroji in z e-skiroji, se ja pa število poškodb znatno povečalo v zadnjih letih. Če so jih v UKC Ljubljana leta 2015 beležili 158, so leta 2020 obravnavali kar 478 poškodb zaradi skirojev. Do drugega tedna avgusta 2021 pa so jih zabeležili že kar 346.
Da gre tudi za hujše poškodbe, priča statistika, ki jo vodijo v ljubljanskem kliničnem centru. Od 1. januarja letos pa do 10. avgusta je bilo največ površinskih poškodb glave in ran na glavi. Po statistiki sodi med zelo pogoste poškodbe zlom koželjnice, podobno udarnina komolca, udarnine delov zapestja ter kolena.
Kar precej je tudi obravnav zvinov in natega skočnega sklepa, komolca, rame in nadlakti. Med poškodbami je tudi velik odstotek poškodovanih z zlomom ključnice in dela nadlakti. Enkrat v tem letu so pri vozniku skiroja obravnavali zlom lobanjskega dna, petkrat nosnih kosti, osemkrat zlom zoba. Med poškodbami so tudi zlom spodnje čeljustnice ter zlom lobanjskih in obraznih kosti.
Nemalokrat gre pri voznikih skirojev tudi za pretres možganov.
E-skiroji po kolesarski stezi, omejena hitrost
Ta določa, da morajo vozniki e-skiroje voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste, vendar le v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost do 50 km/h. Z e-skirojem je torej prepovedano voziti po pločniku. Tako kot kolesa jih je mogoče voziti na območjih za pešce, a hitrost ne sme presegati hitrosti pešcev, kar pomeni pod 10 km/h.
E-skiroje v prometu lahko vozi otrok od dopolnjenega 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Čelada je obvezna do dopolnjenega 18. leta starosti, od 18+ pa priporočljiva. Obvezni so tudi sprednji žaromet in na zadnji strani rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumeni ali oranžni bočni odsevnik. Prepovedana je uporaba slušalka in telefona.
Znaten skok poškodb v zadnjih dveh letih
S popularizacijo e-skirojev pa se veča tudi število poškodb. V UKC Ljubljana sicer ne ločijo med padci s skiroji in z e-skiroji, se ja pa število poškodb znatno povečalo v zadnjih letih. Če so jih v UKC Ljubljana leta 2015 beležili 158, so leta 2020 obravnavali kar 478 poškodb zaradi skirojev. Do drugega tedna avgusta 2021 pa so jih zabeležili že kar 346.
Da gre tudi za hujše poškodbe, priča statistika, ki jo vodijo v ljubljanskem kliničnem centru. Od 1. januarja letos pa do 10. avgusta je bilo največ površinskih poškodb glave in ran na glavi. Po statistiki sodi med zelo pogoste poškodbe zlom koželjnice, podobno udarnina komolca, udarnine delov zapestja ter kolena.
E-skiroji so v Ljubljani sila popularni. FOTO: Jure Eržen, Delo
Kar precej je tudi obravnav zvinov in natega skočnega sklepa, komolca, rame in nadlakti. Med poškodbami je tudi velik odstotek poškodovanih z zlomom ključnice in dela nadlakti. Enkrat v tem letu so pri vozniku skiroja obravnavali zlom lobanjskega dna, petkrat nosnih kosti, osemkrat zlom zoba. Med poškodbami so tudi zlom spodnje čeljustnice ter zlom lobanjskih in obraznih kosti.
Nemalokrat gre pri voznikih skirojev tudi za pretres možganov.
