V UKC zaskrbljeni, kakšno bo stanje po počitnicah
Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana je trenutno v akutni obravnavi nekaj več kot 90 bolnikov s covidom 19, na oddelku za intenzivno nego pa je teh 47. Kot je povedala predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc, se bojijo posledic krompirjevih počitnic, ko se bodo ljudje med seboj več družili in potovali. Številke v državi po njenem naraščajo, bolnišnice so polne, prav tako enote intenzivne terapije, žal pa ne narašča število cepljenih proti covidu 19, čeprav da se je v razvitem svetu cepljenje izkazalo pri zaustavljanju hospitalizacij in smrtnosti.
Naraščanje števila bolnikov
Po besedah infektologa Matjaža Jereba je bilo že večkrat izpostavljeno, da so intenzivni oddelki kritično mesto, kjer se lahko zdravstvo zlomi, če bo število covidnih bolnikov raslo nepredvidljivo. V zadnjih dveh tednih se počasi povečuje število bolnikov tudi tam. Trenutno je povprečna starost bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, 62 let, najmlajša bolnica pa je stara 35 let. Štirje bolniki ob mehanskem predihavanju potrebujejo tudi podporo aparata za zunajtelesno oksigenacijo, kar pomeni, da gre za tako hudo prizadetost dihal, ki je z običajnimi aparati ne uspejo ustrezno stabilizirati.
Deleži zbolelih, ki so bili cepljeni, so po Jerebovih besedah na intenzivnih oddelkih v zadnjih tednih ves čas podobni. Vsaj 75 odstotkov je takih, ki niso cepljeni, med tistimi, ki so bili cepljeni, pa je pet od 12 takih s hudo imunsko motnjo, preostali so starejši in imajo sočasno tudi druge kronične bolezni. Do danes je sicer na intenzivnem oddelku umrla samo ena bolnica, ki je bila polno cepljena in pri kateri je šlo za presaditev organa. »Vsi vemo, da nas cepljenje ne zaščiti stoodstotno pred okužbo. Vsi podatki, objave in izkušnje pa kažejo, da pomembno zniža verjetnost, da bomo zboleli, še bolj, da bi zboleli za hudo obliko ali pa morda celo umrli. Se je pa treba zavedati, da zaščita takoj po cepljenju ni vzpostavljena, zlasti pa ni absolutna.«
Medtem ko ne beležijo primerov poprej zdravih in cepljenih posameznikov, ki bi potrebovali bolnišnično pomoč, pa imajo primere zdravih ljudi, ki niso bili cepljeni in zdaj potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, tudi na intenzivnih oddelkih. Takšni primeri so sicer redki.
Starostniki s hudimi posledicami
Ob tem je Lejko Zupančeva pripomnila, da je kar nekaj doslej zdravih starostnikov, ki se niso cepili in zbolijo do te mere, da potrebujejo hospitalizacijo, ki se lahko dostikrat zaplete. Iz nekoga, ki je doslej odlično funkcioniral, po njenih besedah nastane človek s hudimi posledicami, ki ni več sposoben samostojnega življenja. Pri tem je poudarila, da so možnosti stranskih učinkov po cepljenju pri starejših precej manjše, zato ni razloga, da se ne bi cepili. Odzvala se je tudi na informacije iz zdravniških vrst o nejasnostih glede protokola za predpisovanje regenerona. Kot je dejala, ji je žal, da to sliši, saj se trudijo z aktivnim obveščanjem. Vsaj dvakrat so o tem obveščali v biltenu zdravniške zbornice, ministrstvo, ki je zdravilo nabavilo, pa je posebej obveščalo strokovne direktorje bolnišnic, zato ne ve, kje bi lahko nastala težava.
Protokol je po njenem mnenju zelo enostaven: zdravilo je namenjeno tistim, pri katerih je večja verjetnost težkega poteka bolezni. To je potrdila tudi infektologinja Tadeja Kotar in dodala, da je v zvezi s tem zelo veliko zanimanja in klicev tako od zdravnikov kot od drugih posameznikov. Vse je zato prosila, naj najprej stopijo v stik s svojim zdravnikom.
