V voziček si je naložil 300 rol toaletnega papirja

Srečko Medven, generalni sekretar Pokala Vitranc, je pred dnevi z zvrhano mero posmehljivosti govoril o histeriji, ki vlada zaradi novega koronavirusa. Medtem ko ves svet prepoveduje množične dogodke, bi on tvegal in smučarsko tekmo speljal. V njegovem odgovoru je bilo zaznati močno podcenjevalen odnos do vseh tistih, ki jih je resne nevarnosti preprosto strah.

Le dan pozneje je bil po Sloveniji očiten kolektivni napad na trgovine. Kar stavili bi, da se ga je udeležil tudi zgoraj omenjeni funkcionar. Samo v Grosuplju je nekdo nakupil za 175 evrov raznoraznih konzerv. Prepričali smo se na lastne oči. Še zdaleč ni bil edini.
 

Epidemijo spremlja tesnoba

»Epidemijo širjenja virusa spremlja tudi epidemija anksioznosti oziroma tesnobe,« je prepričan psiholog Kristijan Musek Lešnik: »Tisto, kar v tem trenutku manjka v Sloveniji, je vzporedno spopadanje z obema epidemijama. Dokler se vrh države ukvarja le z epidemijo virusa, bo druga brez nadzora rasla.«

Pri ljudeh okrog sebe opaža v teh dneh namreč tipične odzive na to tesnobo, eden od teh je tudi, da del ljudi izgubo nadzora nad sedanjostjo kompenzira s poskušanjem nadzorovanja prihodnosti, v smislu, treba se je pripraviti! »Ljudje, ki kopičijo zaloge, zato niti pod razno niso norci ali blazneži, ampak so to tisti med nami, ki na ta način uravnavajo stopnjo notranje tesnobe na obvladljivo raven,« pravi psiholog.

Bili smo pred Hoferjem, Lidlom in Cityparkom v Ljubljani. Vladalo je obsedno stanje. Prebivalstvo je, glede na psihologova spoznanja, topilo svojo tesnobo v nakupovanju, kopičenju. Police so bile sredi dopoldneva že skoraj izropane. V Hoferju so kot blisk pošli sadje in zelenjava, kruh za dopeko, toaletni papir, kupci so v vozičke masovno metali tudi testenine, riž, konzerve.
 

Skladišče povsem prazno

Niso se držali poziva k zmernosti, ki ga je novi premier Janez Janša toplo priporočil državljankam in državljanom: »Določene zaloge si je že pametno narediti, pretiravanje pa lahko pomeni, da za nekoga drugega zmanjka.« »Mesa v Supernovi ni več!« nam je po telefonu sporočil podjetnik Andrej, ki se je s podobnim soočal že pred dnevi, ko je šel po robo v tržaško skladišče DPD, tam pa onemel, ko je sredi mogočne hale videl en sam samcat pralni stroj.

»Skladišče, ki je po navadi polno, je zdaj povsem prazno,« je dejal in se samo nekaj dni pred tem zazrl v kristalno kroglo ter iz tržaške perspektive videl v slovensko prihodnost. Ta postaja skrajno napeta. »Mater ti j...!« je namreč iz nabito polnega fiata stopil bradati moški ter tulil na tistega pred njim, ki se mu ni uspelo priključiti takoj koloni vozil, ki je v gosjem redu odhajala s parkirišča pred Lidlom. Številni so s plastičnimi rokavicami še naprej gnali svoje vozičke in v rokavicah polnili prtljažnike. Marsikdo je v gneči nestrpno terjal svoj meter in pol razdalje, razdaljo svobode in svojega zdravja. Večina se ni pogovarjala.
 

V Pomurju več avstrijskih kupcev

V Pomurju, kjer poleg krušnih žit pridelajo veliko zelenjave, sadja, vina, kjer ne manjka niti mesa in številnih drugih živilskih potrebščin, trgovci ne zaznavajo posebnosti. Nakupov je nekoliko več kot običajno, in sicer zgolj nekaterih potrebščin, a Aleš Dokl, poslovodja največje Mercatorjeve prodajalne Marjanca v Gornji Radgoni, kjer na vhodu kupce čakajo zaščitne rokavice, je vseeno previden.

»Že jutri je lahko drugače, saj je očitno, da ljudje vedno bolj resno jemljejo trenutno stanje s koronavirusom.« Med kupci je nekoliko več Avstrijcev, ki so običajno stalni gostje prodajaln na desnem bregu Mure. Starejši možakar, ki se ne želi javno izpostavljati, ne verjame, da je potrebna takšna histerija pri nabavljanju zalog: »Pozneje bodo to metali v koš. Po drugi strani pa ne smemo prezreti, da ponekod po svetu več ljudi umira zaradi lakote kot bolezni.«
 

Naval na toaletni papir

Na Gorenjskem se je obleganje trgovin začelo že takoj ob odprtju, večina se je iz njih vračala z do vrha napolnjenimi nakupovalnimi vozički. In čeprav so prodajalke delale s polno paro, so bile vrste pri blagajni izjemno dolge. Drugi dan epidemije je bilo v Tržiču največje povpraševanje po toaletnem papirju. Nekateri so si naredili tako velike zaloge, da ga je že pred deveto zjutraj zmanjkalo. Opazili smo več posameznikov, ki so pokupili kar več deset paketov po deset rolic papirja, torej najmanj 300 rolic! Najdaljše vrste smo zasledili na oddelku za kruh, kjer so posamezniki kupovali po pet kilogramov naenkrat, prav tako so se mnogi zalagali z več deset kilogrami moke.

Upokojenca iz Podljubelja sta nam zaupala, da imajo veliko moke doma vedno na zalogi, ker gospa rada peče. »Zdaj, ko bodo vnuki doma, pa bomo še malo več pekli. Koronavirusa nas ni toliko strah, kot če bodo zaprli trgovine. Zato sva nabavila še malo več olja, testenin in krompirja,« sta povedala. Pred tržiškim Sparom srečamo upokojenega Petra Škerjanca. Pove nam, da je bil to za njega običajen nakup, saj je pri hiši 10 ljudi, z ženo jih imata vsak dan najmanj pet na kosilu ali večerji. »Razen krompirja nisem nič več kupil, bo pa treba narediti nekaj zalog, ko bodo otroci doma in ne bodo imeli v šolah kosila in malice,« je povedal. Srečali smo mlado mamico, ki je v svoj voziček naložila za več kot 200 evrov hrane in drugih izdelkov: »Otroci bodo doma in bo treba veliko kuhati. Pa mož je zagnal malo panike, da bo vsega zmanjkalo, zato sem šla hitro v trgovino. Ja, nakupila sem sigurno za polovico več kot običajno«.
V vaških trgovinicah je bila slika drugačna. Trgovina Voklanka v Voklem je bila dobro založena.

»Le kruha mi je zmanjkalo še pred poldnevom, čeprav sem ga naročila nekaj več kot po navadi. Pokupili so ga tisti, ki so prišli mimo, ne domačini,« je povedala vodja Dani Maček. »Pa kvas gre sproti. Drugače ni nobenih težav z dobavo blaga, tudi s sadjem in zelenjavo smo trenutno še dobro založeni,« je še povedala.
 

Sosedska pomoč

»Včeraj dopoldne v mestnem jedru Celja ni bilo običajnega vrveža. Trgovci trgovin včeraj še niso zaprli, so pa nekateri že izobesili obvestila kupcem, da skrajšujejo delovni čas, nekatere so danes tudi zaprte. Prav tako je ducat ljudi stalo pred mestno lekarno, saj so vanjo spuščali zgolj po enega ali dva kupca. »Mislim, da so manjše trgovine v mestu v prednosti, saj je v njih manj gneče. Sama vedno kupujem vse tu in moram reči, da nisem pogrešila nobenega živila ali artikla do zdaj,« nam je povedala Milena Trobec, ki smo jo srečali na vratih Mercatorjeve trgovine v centru Celja.
»Kupila sem čebulo, moko, mleko, meso, brezalkoholne pijače, toaletni papir, robčke in nekaj sladkarij za otroke,« nam je razkrila Celjanka srednjih let, ki je naredila uslugo tudi starejšemu paru iz bližnjega bloka, ker nimata lastnega prevoza, in jima je pomagala s tem, da je še zanju kupila nekaj osnovnih živil.

»To je najmanj, kar lahko naredim, in vesela sem, da sta se spomnila prav name in me pobarala, če lahko nekaj kupim še zanju,« je še dejala. Da je med ljudmi preveč panike, je menila 16-letnica, ki smo jo srečali v eni večjih trgovin, kamor se je odpravila po meso in moko. »Pričakovala sem, da ne bom ničesar dobila, ker sem slišala, kakšna gneča je bila dan prej, a sem nad založenostjo pravzaprav prijetno presenečena,« je še dejala srednješolka, ki ji doma, kot pravi, ne bo dolgčas, saj se bo učila na daljavo, prek računalnika.
 

Če ne bo krompirja, bo pa riž

Prva težava v Novem mestu je bila že na parkirišču, polnem pločevine, še huje je bilo v trgovinah. Saj je bilo že pred dnevi čutiti, da si zaradi grožnje koronavirusa in vse več okuženih delamo zaloge, a najhuje je bilo v trgovinah v četrtek ob razglasitvi epidemije in informacije, da bodo šole in vrtci zaprti. Zgodilo se je, da so trgovino zaklenili že pol ure pred uradnim zaprtjem; gneča v prodajalni je bila namreč neobvladljiva. Ko smo včeraj dopoldne preverjali stanje, je bilo opaziti vsega; od velikih nakupov, ob katerih je bil celo velik nakupovalni voziček premajhen in zaradi katerih ne bo pomanjkanja vsaj teden ali dva, do povsem majhnih nakupov in povsem brezskrbnih kupcev, ki so se čudili paniki, ki je zajela Slovenijo.


»Ko opazuješ kupce, ki v voziček mečejo vse po vrsti, te res lahko zagrabi panika, saj pomisliš, da bo takšno ropanje trgovin pripeljalo do tega, da bo nečesa res zmanjkalo. Tudi midva z možem imava poln voziček, ampak ne zaradi panike. Enkrat ali dvakrat na mesec se odpraviva v trgovino in nakupiva, kar potrebujeva. In to je prav danes, me pa res čudijo nekateri nakupi. Kaj si bodo nekateri samo zadnjo plat brisali?« se je spraševala upokojenka iz okolice Novega mesta in dodala, da »danes ne znamo nič več potrpeti, sploh mladi ne. Tudi če bi se zgodilo, da bodo morali trgovine zapreti, kar dvomim, se bomo morali znajti. Če ne bo krompirja, bo pa riž ali makaroni. Sicer bi bilo prav, če bi zaživela že pozabljena medsosedska solidarnost. Se še spomnite, ko smo šli do soseda po skodelico riža ali kavo?« se je spomnila.
 

Kot novoletna evforija

Obisk kupcev v največjih koprskih trgovinah in treh trgovskih centrih je bil že včeraj zjutraj izjemen. Naval je spominjal na december in spremljajoče božično-novoletne nakupe, namesto daril pa v vozičkih velike zaloge hrane in pijače. Dopoldne in zgodaj popoldne, ko smo se sprehodili med policami, smo opazili, da so prodajalne dobro založene. Pa tudi, da je skoraj v vseh opaziti skoraj povsem prazne police s pakiranim mesom. Prav tako je bistveno manj krompirja, sveže zelenjave in sadja, manj pakiranega kruha, ponekod je malo tudi testenin in higienskih izdelkov. Pred trgovino smo se pogovarjali z 71-letno domačinko Danico, ki nam je povedala, da jo je virusa zelo strah, hrane si je nakupila za polovico meseca.

»Poslušam predvsem nemška poročila, naši mediji poročajo veliko in dobro, vendar mislim, da pristojni dosti tega ne vedo in prikrivajo, zato so informacije pomanjkljive in neodkrite,« je povedala gospa. V trgovskem centru Planet Koper, kjer je trgovina Tuš, se je kupcev v petek zjutraj kar trlo. Pogled v nakupovalne vozičke kaže enako sliko v vseh trgovinah; veliki vozički so zvrhani, nekateri iz trgovin vozijo celo po dva, zelo malo pa je tistih, ki kupijo samo nekaj izdelkov. Kjer je na voljo olje v desetlitrski embalaži, gre največ prav tega, paketi različnih gaziranih pijač, pa piva, sokov, zamrznjenega sadja in zelenjave, zavoji cigaret.


Šestinštiridesetletna Sahida iz Kopra in njena hčerka sta iz Lidla pripeljali do vrha poln voziček. »Kupili sva testenine, moko, sladkor, jajca, mleko, pijačo in drugo, je pa vsega veliko.« Zaupali sta nam, da sta po tako velik nakup odpravili prav zaradi razglasitve epidemije. Strinjamo se z evropskim poslancem Milanom Brglezom: »Pandemija koronavirusa je največja grožnja družbeni povezanosti, ker boj z njo od nas zahteva družbeno distanciranje. Ostanimo ljudje!«