V vrelcu se je namakal že Napoleonov brat

DOBRNA – Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, saj imajo več kot 600-letno tradicijo. Prvi slovenski naseljenci so zgornje naselje poimenovali Toplice, spodnje pa Dobrna (po dobu oziroma hrastu), lokalni termalni vrelec pa so verjetno poznali in uporabljali že Rimljani. Dobrnske terme in termalni vrelec se pisno prvič omenjajo leta 1403, v svoji zgodovini pa so izmenjali veliko lastnikov, ki so jih širili in utrjevali njihovi prepoznavnost.

Terme so v svoji zgodovini gostile kar veliko znanih osebnosti. V letih 1810 in 1811 je tam okreval Ludvik Bonaparte, brat cesarja Napoleona I., leta 1852 sta bila med gosti hrvaški ban Josip Jelačić z ženo in škof Anton Martin Slomšek. Dobrega pol stoletja pozneje (leta 1907) je prišel nemški pisatelj Karl May, ki je tam menda zapravil celo premoženje, dve leti pred njim pa so gostili avstrijskega nadvojvodo Rainerja Ferdinanda.

Po drugi svetovni vojni je zdravilišče spet začelo rasti: če so leta 1870 prvič našteli tisoč gostov, jih je bilo sto let pozneje že kar 8392. Leta 1979 so zgradili nov, moderen hotel s termalnim plavalnim bazenom, zdravstvenim centrom, restavracijami, kavarno in drugimi namenskimi prostori. To je povzročilo nov razmah in prihod še večjega števila gostov. A zdravilišče se je v letih po osamosvojitvi znašlo v težavah, stavbe so začele propadati, tako da je bila nujna sanacija.
 

Nova doba

V zadnjem desetletju se aktivno ukvarjajo s sanacijo poslovanja in prenavljanjem zdraviliškega kompleksa. Novi direktor Term Dobrna Leon Tomašić (položaj je nastopil lansko pomlad) ima vizijo za prihodnost. Pri podjetju je sicer že šest let, kot direktor prodaje in marketinga je odgovoren za to, da so dvignili zasedenost ležišč na 85 odstotkov.

»Ne nameravamo delati aquaparkov, toboganov, živžava, ampak zdravilišče. Imamo klimatsko okolje, termalno vodo, zdravilno šoto in energijske točke. Hotel Vita smo prenovili že leta 2017, naslednji pa je hotel Park. Vsi naši objekti so pod spomeniškim varstvom, tudi hotel Vita, ki decembra letos praznuje 40 let. Naš namen je obuditi tradicijo in na njej utemeljiti ponudbo. Vsak objekt, ki ga bomo prenovili, bo imel svojo zgodbo iz nekoč, seveda v zvezi z modernim stilom,« pravi Tomašić.

»V roku štirih, petih let imamo v načrtu po 1,5 milijona investicij na leto. Najprej je na vrsti Gosposka hiša oziroma nekdanja upravna stavba, kjer bo butični hotel z 32 nadstandardnimi ležišči in lastno jedilnico. Naslednje leto so na vrsti nekdanje mizarske delavnice in konjušnica, kjer bo okoli 50 sob z notranjim zaprtim dvoriščem, sproti pa bomo prenavljali zdraviliški dom z avtentičnimi kopelmi, usposobiti nameravamo tudi notranje bazene, prenoviti stavbno pohištvo, zamenjati streho.«
 

Medicinsko- turistična ponudba

Pomemben del gostov prihaja na zdraviliško zdravljenje (krije ga ZZZS). Imajo negovalni oddelek v dveh etažah s 70 ležišči, kar jih uvršča na drugo mesto med slovenskimi zdravilišči. »A niti tem ne pravimo pacienti. Pri nas ne gre za zdravljenje, ampak za rehabilitacijo, da postanejo čim bolj samostojni. Drugi del naše ponudbe, ki jo krije ZZZS, je fizioterapija,« nam je pojasnil direktor.

Drugi del medicinske ponudbe je samoplačniški, kjer so močni na področju preventive za zaposlene oziroma promocije zdravja na delovnem mestu. »Imamo eno- in večdnevne programe s športno-animacijskim programom pa tudi menedžerske preglede, pri katerih ugotavljamo, kakšno je dejansko stanje gosta: ali je njegova biološka starost enaka starosti po letih. Človeka pregledujemo in spremljamo, mu določimo prehrano in vnos tekočin, določimo in merimo aktivnosti. Nato mu damo napotke za domov in ga spremljamo z mobilno aplikacijo, nakar se čez mesec ali dva vrne na diagnostiko in povzetek,« pojasni Tomašić.
 

Zvesti gostje

Po prenočitvah imajo 72 odstotkov domačih in 28 odstotkov tujih gostov. Prevladujejo predvsem nemško govoreči, sledijo Italijani, Hrvati in Srbi. Med domačimi gosti je starostno povprečje nad 45 let, torej ljudje, ki iščejo mir, sprostitev, kulinariko, sprehode po okolici in z električnim avtomobilom raziskujejo okolico. Med počitnicami pridejo tudi družine z mlajšimi otroki in pari.

»Imamo lepo strukturo upokojencev, pri čemer veliko gostov uporablja naš prevoz od doma do term in nazaj. Imamo veliko zvestih gostov, ki pridejo k nam po večkrat na leto. Pred nedavnim sem spoznal gospo, ki me je ustavila pri recepciji in povedala, da že več kot 40 let hodi v Dobrno,« je povedal Leon Tomašić.


Leto 2018 so zaključili z 214.000 evri čistega dobička, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Za letos načrtujejo okoli 340.000 evrov dobička, in to kljub velikim investicijam. »Zdaj smo nad načrtom, smo v dobrem finančnem položaju, podjetje je bilo pravilno sanirano, letos smo tudi prvič po več letih izplačali regres v celotnem znesku naenkrat,« je povedal Tomašić, ki je prepričan, da bo z rastjo zdraviliških kapacitet zaživela tudi Dobrna kot turistični kraj.