V Zagradu za vsako bolezen rož'ca raste

V ZAGRAŠKEM LOGU, nekdanji vaški gmajni v Zagradu, le lučaj od Škocjana, se čas ustavi. V dolini Goriškega potoka, ob vznožju z vinogradi zasajene Zagradske gore, je zdaj urejen park, prava učilnica v naravi, saj združuje številne avtohtone drevesnice, grmovnice in kamnine, po novem pa tudi zelišča.

Na kar sedmih hektarjih se razprostira park, na sredi je 300 let stara, s slamo krita Rangusova hiša, obdana z ličnim vrtom. Na vrtu, v okolici ter na 15 visokih gredah je veliko zelišč, tu je namreč nastal Zeliščarski center jugovzhodne Slovenije. Za dejavnost so zdaj postavljeni temelji, delavnice se že odvijajo, a možnosti je še veliko, sploh ko bo center prevzel kak gospodarstvenik, ki ga bo začel tudi tržiti.

Program sta sooblikovali zeliščarki Damjana Majerle in Damjana Pirc. Majerletova je že vodila nekaj odmevnih in dobro obiskanih delavnic, tako mladi kot stari so namreč željni znanja o zeliščih. »Zavest o uporabi zelišč se pri ljudeh veča, še vedno pa velja, da je temelj znanje naših babic. Zelo vesela sem, da so se informacije predajale in ohranjale iz roda v rod, te so držale in še vedno najbolj držijo. Danes, v dobi interneta, je namreč tako, da hoče v poplavi informacij vsak uveljaviti svojo najboljšo verzijo o uporabi zelišč, kar pa ni vedno najbolje,« pravi Damjana Majerle, ki se še kako zaveda, da se v naravi skriva prava zakladnica zdravja, le vzeti ga je treba in pravilno uporabiti, znanja pa ni nikoli dovolj, zato so takšne delavnice, kot so že bile v Zagradu, še kako dobrodošle.

Številna zelišča v Zagraškem logu rastejo v naravi, v visoke grede pa so zasadili 40 različnih vrst. »Največ smo zasadili mete in melise. Med zeliščarji smo namreč naredili spletno anketo, da bi ugotovili, kakšne so potrebe, in prav po meti in melisi je največ povpraševanja, hkrati pa tudi največje pomanjkanje. V Sloveniji tudi sicer pridelamo veliko premalo zelišč, sploh visoko kakovostnih, in prav to je tržna priložnost, saj zdaj zelišča uvažamo iz drugih držav, celo s Kitajske, ki pa so različne kakovosti. Zato sta zagotovo ekološka pridelava in zelišča visoke kakovost tržna niša, ki bi jo lahko Slovenci zapolnili v evropskem prostoru,« je prepričana Damjana Pirc.

K delu v centru so povabili tudi varovance društva Sonček, društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine iz Novega mesta, in so z veseljem pomagali pri zasaditvi gred, prav tako bodo tudi v prihodnje sodelovali pri dejavnostih, vključitev varovancev pa daje projektu dodaten, socialni pomen. V Zagradu, kjer so pred dobrimi štirimi desetletji ustanovili gasilsko društvo, pred dobrima dvema desetletjema pa še turistično, so dolgo razmišljali, kako dati Zagraškemu logu novo vsebino. Vse bolj se je namreč zaraščal, a domačinom ni bilo vseeno zanj, zato so pred 20 leti združili moči in ga začeli urejati, pred dvema letoma pa jim je nasproti prišla še občina Škocjan, ki je na pobudo krajanov od agrarne skupnosti prevzela lastništvo zemljišča.


Občina se je projekta lotila skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Zagrad, Turističnim društvom Zagrad, Sončkom in podjetjem BB-Bajt. »Center združuje vstopni objekt, kjer so učilnica, laboratorij, sušilnica, kuhinja in skladišče. Urejena je krožna pot, ob njej so energijska točka, grede, domačija,« je pridobitve kraja naštela Blanka Matko z občine Škocjan, koordinatorica dejavnosti v centru. Sicer pa je, kot je poudaril župan občine Škocjan Jože Kapler, zeliščarski center odlična priložnost za ljudi iz vse občine, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, a jim to ne omogoča socialne možnosti preživetja, morda bodo prav zaradi centra kak košček domače zemlje zasadili prav s katerim od zelišč.