KATASTROFALNE POPLAVE
V Železnikih bodo kljub trem mrtvim še poplave
Po tožbi domačinke Marije Konjar zaustavljeni protipoplavni ukrepi. Kriv je Arso, ki je njeno hišo nezakonito spremenil v cesto.
Odpri galerijo
Spomini na leto 2007 so še kako živi. FOTO: Arhiv Dela
Že vse od katastrofalnih poplav septembra 2007, ki so prizadele Železnike in vzele življenje trem ljudem, domačini ob vsakem slabem vremenu s strahom pogledujejo v nebo. Že 12 let namreč poslušajo obljube o projektu protipoplavne zaščite, a ta se ves čas odmika. Te dni se je spet močno zapletlo.
Dobrega pol leta potem, ko je Agencija RS za okolje (Arso) izdala okoljevarstveno soglasje za izvedbo gradnje obvoznice in protipoplavnih ukrepov, je konec septembra letos upravno sodišče po tožbi Marije Konjar, katere hiša stoji na območju gradnje, to odpravilo in ji ga vrnilo v ponovno presojo.
Domačini so se po tej sodbi organizirali v Civilno iniciativo (CI) Železniki in začeli zbirati podpise ljudi za večjo poplavno varnost in boljšo infrastrukturo. Menijo namreč, da so zaradi neizvedbe projekta lahko ogrožena delovna mesta in življenja v Železnikih. Civilno iniciativo so podprli na tamkajšnji osnovni šoli, občini ter v največjem in najpomembnejšem podjetju, Domelu.
Kot je pojasnil župan Železnikov Anton Luznar, jih skrbi upočasnitev celotnega projekta, saj ni možno pridobiti niti delnega gradbenega dovoljenja brez veljavnega okoljevarstvenega soglasja. »Postavlja se vprašanje, ali je Arso vse prav izpeljal! Upamo, da bodo čim prej začeli nov postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in da se bodo pogovori z gospo odvetnico nadaljevali in uspešno zaključili. Zdaj je veliko odvisno od uspešnosti dogovarjanja z gospo odvetnico.«
A 65-letna odvetnica Marija Konjar, ki živi v hiši ob Sori, kjer naj bi potekala prihodnja obvoznica, nam razkrije popolnoma novo razsežnost protipoplavne vročice v Železnikih. Najprej razloži, da ni ona tista, ki je zaustavila protipoplavne ukrepe v Železnikih, ampak je Arso neustrezno izdal okoljevarstveno dovoljenje. Upravno sodišče je to razveljavilo po njeni tožbi zato, ker je ugotovilo, da ni upošteval dejstva, da nepremičnini Konjarjeve še ni bila zakonito spremenjena namembnost oziroma še ni bila zakonito odkupljena.
Arso je torej njeno stanovanjsko hišo spremenil v cesto, še preden je bila hiša prodana Direkciji RS za infrastrukturo, zato je okoljevarstveno dovoljenje neustrezno oziroma nezakonito.
A kaj ima gradnja obvozne ceste s protipoplavnimi ukrepi? »Ja, to pa je zelo zapletena zgodba, in tu je treba poznati ozadje. Pri tem namreč sploh ne gre za protipoplavno varnost, ampak za gradnjo ceste! Osnova poplavne varnosti v Železnikih je gradnja ceste, poplavna varnost pa je drugi tir. Še bomo plavali v Železnikih,« se slikovito izrazi in poudari, da ta državni prostorski načrt (DPN), ki ga čakajo že 12 let, sploh ne vključuje ukrepov, ki bi zmanjševali ogroženost pri poplavah, in je po njenem mnenju v nasprotju z zakoni o vodah, cestah in naravi.
Kot zatrjuje in nam tudi pokaže v DPN, se bo struga Sore prav zaradi ceste še zožala, s 15 na 11 metrov, čeprav bi se ravno zaradi poplavne varnosti morala razširiti. Zato Konjarjeva zahteva strogo ločitev poplavne varnosti in ceste, brez hudega posega v življenje prebivalcev.
Za boljše razumevanje situacije nam še opiše, kako so se Železniki po katastrofalni povodnji razdelili na dva dela, na tiste ob cesti in na tiste ob vodi.
»Prvi so bili župan, občina in nekdanji predsednik krajevne skupnosti, zdaj glavni v CI Železniki. Njim gre v glavnem za zgraditev obvozne ceste, nam, drugi skupini, prebivalcem naselja Na plavžu tu spodaj ob Sori, pa bolj za poplavno varnost, saj živimo tik ob vodi. Imeli smo tudi svojo civilno iniciativo, a so jo tisti, ki se borijo za cesto, precej grdo razbili in je razpadla. Vse z namenom gradnje nove ceste v strugo Sore, za kar so pridobili tudi podporo državnih organov. Kar poglejte v DPN, koliko se govori o ukrepih za poplavno varnost in koliko o gradnji ceste. Ne nazadnje je že v naslovu uredbe najprej napisana preložitev regionalne ceste, šele nato ureditev vodne infrastrukture,« odločno razlaga Konjarjeva, ki se ne pusti utišati.
»Mislili so, da bom pokleknila, in o meni širili govorice, da mi gre samo za denar in da oviram protipoplavno obnovo! Pričakovali so, da bom ostala sama in nemočna, a so se zmotili. Kar precej nas je v Železnikih, ki razmišljamo drugače kot CI Železniki. Saj jaz nisem proti cesti, ampak ne proti takšni, ki je najslabša možnost, saj še poveča poplavno ogroženost! Naj naredijo ustrezne protipoplavne ukrepe in najboljšo varianto ceste, kot je bila že pripravljena v postopku priprave DPN. Tukaj, v naselju Na plavžu, ni prostora zanjo, poleg tega bi uničila stari del Železnikov. Proti temu se borim že zadnjih 30 let, od tega 12 let intenzivno. Na 22 različnih naslovov sem že poslala svoje predloge, tudi na vlado, a nikoli nisem dobila nobenega odgovora,« še pove Marija Konjar.
Ko smo na MOP oziroma na Arso povprašali, kako je s projektom obvoznice in protipoplavne varnosti v Železnikih, so nam z Direkcije RS za vode pojasnili, da je začetek gradnje predviden v letu 2021, konec pa 2023.
»Zdaj se izvaja pridobivanje zemljišč za prvo fazo operacije Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore. Na tej fazi je pridobljena dobra tretjina zemljišč. Večina ponudb bo lastnikom vročena do konca leta, preostanek pa do pomladi 2020. V letu 2020 se bo začelo pridobivanje zemljišč za drugo fazo in pridobivanje dovoljenj za gradnjo prve in druge.«
Odvetnica Marija Konjar zatrjuje, da bi načrtovana obvoznica še povečala poplavno ogroženost. FOTO: Igor Mali
Dobrega pol leta potem, ko je Agencija RS za okolje (Arso) izdala okoljevarstveno soglasje za izvedbo gradnje obvoznice in protipoplavnih ukrepov, je konec septembra letos upravno sodišče po tožbi Marije Konjar, katere hiša stoji na območju gradnje, to odpravilo in ji ga vrnilo v ponovno presojo.
Domačini so se po tej sodbi organizirali v Civilno iniciativo (CI) Železniki in začeli zbirati podpise ljudi za večjo poplavno varnost in boljšo infrastrukturo. Menijo namreč, da so zaradi neizvedbe projekta lahko ogrožena delovna mesta in življenja v Železnikih. Civilno iniciativo so podprli na tamkajšnji osnovni šoli, občini ter v največjem in najpomembnejšem podjetju, Domelu.
V deževnem novembru, ko je Sora velikokrat narasla, so bili prebivalci zelo zaskrbljeni. FOTO: Igor Mali
Kot je pojasnil župan Železnikov Anton Luznar, jih skrbi upočasnitev celotnega projekta, saj ni možno pridobiti niti delnega gradbenega dovoljenja brez veljavnega okoljevarstvenega soglasja. »Postavlja se vprašanje, ali je Arso vse prav izpeljal! Upamo, da bodo čim prej začeli nov postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in da se bodo pogovori z gospo odvetnico nadaljevali in uspešno zaključili. Zdaj je veliko odvisno od uspešnosti dogovarjanja z gospo odvetnico.«
Strugo Sore bodo še zožali
A 65-letna odvetnica Marija Konjar, ki živi v hiši ob Sori, kjer naj bi potekala prihodnja obvoznica, nam razkrije popolnoma novo razsežnost protipoplavne vročice v Železnikih. Najprej razloži, da ni ona tista, ki je zaustavila protipoplavne ukrepe v Železnikih, ampak je Arso neustrezno izdal okoljevarstveno dovoljenje. Upravno sodišče je to razveljavilo po njeni tožbi zato, ker je ugotovilo, da ni upošteval dejstva, da nepremičnini Konjarjeve še ni bila zakonito spremenjena namembnost oziroma še ni bila zakonito odkupljena.
Arso je torej njeno stanovanjsko hišo spremenil v cesto, še preden je bila hiša prodana Direkciji RS za infrastrukturo, zato je okoljevarstveno dovoljenje neustrezno oziroma nezakonito.
V Domelu, ki je največji delodajalec v Železnikih, apelirajo na državo, naj čim prej začne izvajati ukrepe. FOTO: Igor Mali
A kaj ima gradnja obvozne ceste s protipoplavnimi ukrepi? »Ja, to pa je zelo zapletena zgodba, in tu je treba poznati ozadje. Pri tem namreč sploh ne gre za protipoplavno varnost, ampak za gradnjo ceste! Osnova poplavne varnosti v Železnikih je gradnja ceste, poplavna varnost pa je drugi tir. Še bomo plavali v Železnikih,« se slikovito izrazi in poudari, da ta državni prostorski načrt (DPN), ki ga čakajo že 12 let, sploh ne vključuje ukrepov, ki bi zmanjševali ogroženost pri poplavah, in je po njenem mnenju v nasprotju z zakoni o vodah, cestah in naravi.
Kot zatrjuje in nam tudi pokaže v DPN, se bo struga Sore prav zaradi ceste še zožala, s 15 na 11 metrov, čeprav bi se ravno zaradi poplavne varnosti morala razširiti. Zato Konjarjeva zahteva strogo ločitev poplavne varnosti in ceste, brez hudega posega v življenje prebivalcev.
Po katastrofi razdeljeni Železniki
Za boljše razumevanje situacije nam še opiše, kako so se Železniki po katastrofalni povodnji razdelili na dva dela, na tiste ob cesti in na tiste ob vodi.
Problem je ozka dolinaŽupana Antona Luznarja še povprašamo, zakaj je protipoplavna obnova sploh povezana z gradnjo obvoznice, kar je pravzaprav povzročilo ta problem. Razloži nam, da so v Železnikih zelo omejeni s prostorom, saj je dolina ozka. »Večina ljudi v Železnikih skupaj s strokovnjaki se je strinjala z izbrano varianto, da gre obvozna cesta ob Sori mimo starega dela Železnikov. Ko so se o tem dogovarjali, še nisem bil župan in takratnega dogajanja ne morem komentirati. Po DPN je obrežni zid vodotoka hkrati nosilni zid obvozne ceste. Porušitev mostu, poglobitev struge na tem mestu in gradnja novega mostu so del protipoplavnih ureditev, most se navezuje na novo obvozno cesto. Projekta vodnih ureditev in obvozne ceste sta povezana.«
»Prvi so bili župan, občina in nekdanji predsednik krajevne skupnosti, zdaj glavni v CI Železniki. Njim gre v glavnem za zgraditev obvozne ceste, nam, drugi skupini, prebivalcem naselja Na plavžu tu spodaj ob Sori, pa bolj za poplavno varnost, saj živimo tik ob vodi. Imeli smo tudi svojo civilno iniciativo, a so jo tisti, ki se borijo za cesto, precej grdo razbili in je razpadla. Vse z namenom gradnje nove ceste v strugo Sore, za kar so pridobili tudi podporo državnih organov. Kar poglejte v DPN, koliko se govori o ukrepih za poplavno varnost in koliko o gradnji ceste. Ne nazadnje je že v naslovu uredbe najprej napisana preložitev regionalne ceste, šele nato ureditev vodne infrastrukture,« odločno razlaga Konjarjeva, ki se ne pusti utišati.
»Mislili so, da bom pokleknila, in o meni širili govorice, da mi gre samo za denar in da oviram protipoplavno obnovo! Pričakovali so, da bom ostala sama in nemočna, a so se zmotili. Kar precej nas je v Železnikih, ki razmišljamo drugače kot CI Železniki. Saj jaz nisem proti cesti, ampak ne proti takšni, ki je najslabša možnost, saj še poveča poplavno ogroženost! Naj naredijo ustrezne protipoplavne ukrepe in najboljšo varianto ceste, kot je bila že pripravljena v postopku priprave DPN. Tukaj, v naselju Na plavžu, ni prostora zanjo, poleg tega bi uničila stari del Železnikov. Proti temu se borim že zadnjih 30 let, od tega 12 let intenzivno. Na 22 različnih naslovov sem že poslala svoje predloge, tudi na vlado, a nikoli nisem dobila nobenega odgovora,« še pove Marija Konjar.
Dela bodo začeli leta 2021
Ko smo na MOP oziroma na Arso povprašali, kako je s projektom obvoznice in protipoplavne varnosti v Železnikih, so nam z Direkcije RS za vode pojasnili, da je začetek gradnje predviden v letu 2021, konec pa 2023.
12 let že čakajo v Železnikih na protipoplavne ukrepe.
»Zdaj se izvaja pridobivanje zemljišč za prvo fazo operacije Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore. Na tej fazi je pridobljena dobra tretjina zemljišč. Večina ponudb bo lastnikom vročena do konca leta, preostanek pa do pomladi 2020. V letu 2020 se bo začelo pridobivanje zemljišč za drugo fazo in pridobivanje dovoljenj za gradnjo prve in druge.«
