V zelje so se tudi oblekli (FOTO)
Minulo nedeljo je bilo na prireditvenem prostoru nove poslovne cone na obrobju Šalovcev po dveh letih premora znova veselo, razigrano in zeljnato, iz loncev pa je dišalo predvsem po segedinu. Turistično društvo Dišeči volčin Šalovci je namreč skupaj s krajani in domačo občino pripravilo že 20.
Kapüstni den 2024, katerega prvotni namen je ohranjanje jedi iz zelja, ki so bile nekoč poglavitne na jedilniku zlasti na podeželju. Kapüstni den ali dan zelja, ki je bil tudi letos množično obiskan (več kot 1000 obiskovalcev v občini, ki šteje manj kot 1400 ljudi), vsako leto postreže z obilico razstavljenih dobrot, ki jih pripravljajo gospodinje iz vseh vasi občine Šalovci in drugih krajev, na prireditvenem prostoru pa so razkazovale jedi iz zelja, ki so jih obiskovalcem ponudile tudi za pokušino.
Tudi letos so se številne ekipe pomerile v tekmovanju v kuhanju najboljšega segedina. Sodelovalo je osem ekip, ocenjevala pa je posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali Herman Ostric, Marjana Fodor in Lajoš Pilisi. Komisija si je bila enotna, da so vse ekipe skuhale odlično jed, a za najboljšo so razglasili tisto, ki jo je skuhala ekipa iz vasi Čepinci. Drugo mesto je pripadlo ekipi iz Budincev, tretje pa Veselim vidram iz Peskovcev v sosednji Občini Gornji Petrovci.
Obiskovalci od blizu in daleč so lahko občudovali tudi sicer bogato obložene mize, tekmovalne ekipe pa so pripravile zanimive maskote iz zelja ali oblečene v zelje. Poleg nevsakdanjih degustacijskih dobrot so tudi organizatorji, ki so skrbeli za dodatno gostinsko ponudbo, pripravili več zanimivih jedi, tako da nihče ni bil lačen ali žejen.
Ko zmanjka ...
Segedin golaž ni golaž. Po legendi je József Székely, madžarski gurman, novinar in pisatelj, vstopil v restavracijo tik pred zaprtjem. Natakar mu je povedal, da je vsega zmanjkalo, ostalo naj bi le še nekaj kuhanega mesa in kislega zelja. Székely naj bi naročil, naj vse skupaj pogrejejo. Tako naj bi nastala legendarna jed iz madžarske kuhinje, székely gulyás. Sestavine za 4 osebe so pol kilograma na kocke narezanega svinjskega mesa, pol kilograma kislega zelja, 2 čebuli, 4 žličke paradižnikove mezge, 2 lovorova lista, sol, poper, mleta kumina, rdeča paprika in maščoba za praženje, najbolje svinjska mast. Drobno narezano čebulo prepražimo na maščobi in dodamo meso. Ko se nekoliko zmehča in ob robovih zapeče, dodamo začimbe in paradižnikovo mezgo. Premešamo in dodamo kislo zelje ter hitro podušimo. Dolijemo toliko vode, da prekrijemo vse sestavine, in počasi dušimo še približno 45 minut.
Po starih receptih
Celodnevno dogajanje, ki ga je povezoval izkušeni lisjak Milan Zrinski, je popestril bogat kulturni program. Za glasbeno razpoloženje je skrbela skupina Trio Raj. Na stojnicah so se predstavili lokalni obrtniki in proizvajalci, najmlajši pa so se zabavali na napihljivih igralih, zanje so pripravili tudi animacijo in poslikavo obraza.
Organizator ni zaračunaval vstopnine, vsi obiskovalci so lahko spoznali kulinariko in dodatno ponudbo vseh vasi iz Občine Šalovci ter poskusili zeljne in druge jedi. Seveda ni manjkalo lokalnih vrtnin in zelenjave, medu, žganja in vsega drugega, kar ponuja jesen na goričkem podeželju. Vse skupaj so začinili z bogatim srečelovom. Kot nam je povedala Mihaela Kalamar, direktorica Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci, so bili organizatorji zelo zadovoljni, da je bila njihova osrednja prireditev tudi ob jubilejni izdaji nadvse uspešna.
20. dan zelja so že pripravili.
Ne pozabimo, jesen in zima sta čas, ko je skrb za odpornost našega telesa na prvem mestu. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C kislo zelje krepi imunski sistem, varuje pred prehladom in je obenem blagodejno za prebavni trakt. O koristnosti in pomembnosti vloge kislega zelja v naši prehrani so govorile že naše babice, strokovno pa ga je visoko povzdignil tudi cenjeni etnolog in poznavalec slovenske kulinarične tradicije, dr. Janez Bogataj. Kisanje zelja je posebna umetnost, ki zahteva veliko znanja in potrpljenja. Večina ima najraje pripravljenega po starih receptih. Uživamo ga lahko kot samostojno jed, prilogo ali kot dodatek enolončnicam, juham ali pa v solatah. Je pomembna sestavina številnih priljubljenih tradicionalnih jedi.
