Bazeni in zdravilišča čakajo na vlado, strokovna skupina dovoli odprtje

V torek so v Sloveniji potrdili okužbo z novim koronavirusom pri dveh osebah, umrl ni noben bolnik s covidom 19. Kritike na račun DSO zavračajo, tudi v bolnišnicah jim niso mogli pomagati.
Fotografija: Bazeni bodo očitno še malce počakali. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Odpri galerijo
Bazeni bodo očitno še malce počakali. FOTO: Tomi Lombar, Delo

Ob 11. uri se je začela dnevna novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom. Kot so povedali, se v slovenskih bolnišnicah na oddelkih s koronavirusno boleznijo danes zdravi le še osem pacientov. V torek sta se sicer dve osebi na novo okužili, nobeden ni umrl. Prvič v dveh tednih je bila tako potrjena več kot ena okužba v enem dnevu.


Kmalu maske le za nekatere prostore?

»Glede na situacijo bi bilo smiselno, da se maske nosijo takrat, kadar ne moremo držati ustrezne fizične distance, ali v prostorih, kjer je veliko ljudi oziroma ko se lahko virus v prostoru prenaša po zraku. Po mojem bi bilo veliko boljše, da bi bil to predpis, ne pa le priporočilo, saj bi vsak državljan tako vedel točno, kdaj in kje nositi masko.«
 

Kaj je z bazeni in zdravilišči?

»Strokovna skupina je obravnavala uporabo bazenov in zdraviliško zdravljenje in se strinjala, da je oboje možno odpreti ob upoštevanju vseh higienskih navodil. Kot v preteklosti strokovna skupina oceni, da je odpiranje možno, kakšna bo dinamika odpiranja, pa je odvisno od vlade,« je še povedala Bojana Beović in poudarila, da strokovno skupina podpira stopenjsko odpiranje, da lahko situacijo sproti opazuje in ocenjuje, da ne bi bilo spet potrebno zapiranje.
 
Specifična zdravstvena tveganja pri bazenih in zdraviliščih seveda obstajajo: »Terapije, velnesi so povezani s tvorjenjem aerosola. Poleg tega je treba poskrbeti, da ljudje niso v preveč tesnem stiku v bazenih, treba je zagotavljati ustrezno kloriranost vode, da ne bi bilo virusa v vodi.«


Kritike niso na mestu: le 1,7 odstotka okuženih v domovih za starejše

Minister za zdravje Tomaž Gantar je povedal, da ni nobenega dvoma, da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna: »Smo dosegli rezultate, ki so bili nadpovprečni. Žal pa mi je, da se pojavljajo v medijih dvomi o strokovnosti opravljanja dela, predvsem v domovih za starejše.« Med 18.800 oskrbovanci DSO je bilo okuženih samo 1,7 odstotka. Poudaril je, da so bile manjše težave samo dveh domovih, v treh domovih pa večje težave pri obvladovanju virusa v domovih za starejše. »Sejanje nemira glede obravnavanja oskrbovancev so zelo krivična, prav tako so krivična do dela zdravstvenih delavcev, ki so se v teh domovih trudili.«


V Sloveniji sta trenutno 102 doma za starejše, v 90 odstotkih domov okužb ni bilo. »Domovi za starejše so za stanovalce njihov dom, prostor, kjer se počutijo varno. Vsi zaposleni se trudijo, da jim naredijo približek domu,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič. Povedala je, da bodo zdaj pripravili smernice, protokole in usmeritve ob morebitnem drugem valu. In še, da bo snovanje ukrepov zdaj lažje, kot je bilo v prvem valu, ko nihče ni vedel, za kaj pravzaprav gre. »Varstvo starejših ostaja ključna naloga našega ministrstva tudi po izteku te pandemije.« 
Vedno več je rahljanja ukrepov. FOTO: Marko Feist
Vedno več je rahljanja ukrepov. FOTO: Marko Feist

​Starostniki umrli tudi ob pomoči v bolnišnici

»Med starostniki živi veliko ljudi, ki sem jim življenje počasi izteka, in premeščanje v bolnišnico ob izteku življenja ni smiselno. Tudi v primeru drugih okužb jih ne premeščamo,« je na očitke o slabem ravnanju v domovih za starejše zavrnila Beovićevavodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida 19 pri ministrstvu za zdravje. Dodala je, da so številke, ki se pojavljajo v medijih zavajajoče, saj je 52 odstotkov vseh okuženih oskrbovancev DSO umrlo v domovih, preostalih 27 odstotkov oskrbovancev pa v bolnišnicah. »Podatki kažejo, da kljub trudu veliki večini tudi v bolnišnicah nismo mogli pomagati.«


Še vedno je prepovedano branje tiskovin v restavracijah in barih, po strogih navodilih NIJZ, ker gre za predmete, ki se prenašajo iz rok v roke. 


Na kakšen način se odloča o odpiranju meje?

Prvo merilo upošteva število novih bolnikov v tuji državi, drugo merilo pa je število testov, ki se opravijo na število prebivalcev. »To sta merili, kadar se odloča o odpiranju meja za državljane druge države,« je razložila Beovićeva.  

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije