Vaja s spominom na tragično umrlega Slavka Rožiča (FOTO)
Mraz je stisnil na Igmanu, za konec tedna se je temperatura v dopoldanskih urah spustila tudi do minus 16 stopinj, zjutraj je bilo okroglih 20 pod lediščem.
»Ker imamo možnost, predvsem pa čast v svoji sredini gostiti vrhunske strokovnjake s področja gorskega reševanja iz Slovenije, smo si brez omahovanja nadeli vso potrebno opremo in se podali na teren,« je dejal Fahrudin Dobraća, načelnik postaje Gorske službe spašavanja (GSS) Sarajevo – Novi grad: »Nekateri naši člani so šli s terena naravnost v nočne izmene in se naslednji dan vrnili na Igman, tudi jaz, saj me je čakalo dežurstvo v sarajevskem kliničnem centru. Toda splačalo se je, pridobili smo ogromno znanja.«
Posmrtna plaketa
Sodelovanje med nekaterimi slovenskimi gorskimi reševalci in kolegi iz bosanske prestolnice se je začelo spontano pred leti na regionalni vaji v hrvaški Paklenici.
»Trenutno so v sestavi naše postaje tudi šest Slovencev, štirje inštruktorji gorskega reševanja, en logistik in ena pridružena članica. Kmalu bo minilo leto, odkar smo izgubili izjemnega prijatelja in vrhunskega inštruktorja Slavka Rožiča, ki je bil prav tako član naše GSS,« je povedal Dobraća in dodal, da so po sklepu upravnega odbora Rožiču, nekdanjemu podpredsedniku Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je umrl v snežnem plazu v severni steni Storžiča 13. februarja lani, podelili posmrtno plaketo ter mu tudi letos izdali člansko izkaznico z njegovo številko 019: »Vsako leto jo bomo. Vedno bo naš član, saj je pomagal na noge postaviti postajo, ki ima danes veljavo in osemdeset posameznikov, ki si želijo novih znanj in veščin po slovenski metodologiji gorskega reševanja.«
Tokratne zimske vaje na terenu so vodili strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, član postaje GRS Kamnik in gorski vodnik z mednarodno licenco UIAGM (Union Internationale des Associations de Guides de Montagnes), Damjan Kočar ter načelnik postaje GRS Ljubljana Branko Žorž, vsi so inštruktorji gorskega reševanja.
»Najprej sem imel predavanje o osnovah ledu in snega, nato smo izvedli plazovno delavnico s prerezom snežne odeje in določanjem nevarnih plasti za plazove ter takoj opravili preizkuse stabilnosti po tlačni in norveški metodi. Nato smo vadili iskanje zasutega v snegu s plazovnimi žolnami, skupno sondiranje moštva v plazu ter fino sondiranje in izkopavanje,« je povzemal Šerkezi.
V Slovencih vidijo vzor
»Sledilo je prečenje nevarnih mest v skupini na pravilen način, prikaz delovanja nahrbtnika z zračnim balonom, dan pozneje smo jih učili vezavo ter štafetni spust s ponesrečencem s pomočjo akija,« je nadaljeval Kočar: »Od zadnjič, ko smo bili pri njih leta 2019, so malce nazadovali, ker so brez nadzora in naše pomoči delali po svoje. Posamezniki včasih mislijo, da vse znajo, kar je neki del mentalitete. Treba jim je narediti program, ki bi se ga držali, in brez naše prisotnosti bi morali večkrat na vaje ter ponavljati osnove. Potrebujejo sistematični pristop do dela in opreme, kjer so še najbolj okrnjeni. Urediti morajo skladišče opreme, nabavljati primerno ter jo, ne nazadnje, znati uporabljati. Treba bo ločiti člane postaje v skupine, da se bodo specializirali za posamezne sklope.«
Od zadnjič, ko smo bili pri njih leta 2019, so malce nazadovali, saj so brez nadzora in naše pomoči delali po svoje.
»Četrtič sem sodeloval na vajah GSS Sarajevo – Novi grad, pokrajino pa poznam zelo dobro, saj sem bil od olimpijskih iger leta 1984 do vojne reden gost Jahorine, Bjelašnice in Igmana, tudi zdaj grem večkrat v Bosno,« je Žorž povedal po vrnitvi v domovino: »Načelnik postaje Dobraća dela za prepoznavnost postaje, vendar potrebuje stalno posadko, preveč se jih zamenja v kratkem času. Ponuditi jim moramo osnovno usposabljanje zimske in letne tehnike alpinističnih veščin, kjer, roko na srce, nimajo potrebnega znanja. Skupaj lahko pripravimo priročnike, ki bi jih verificirale ustrezne ustanove v BiH,« povzema Žorž. Naši strokovnjaki s področja gorskega reševanja v Bosni delajo na popolnoma prijateljski osnovi. »Sarajevski gorski reševalci si želijo razvoja v naši, slovenski smeri. Treba je delati korak za korakom, brez prevelikih ambicij, ki jih imajo,« smo še slišali od načelnika ljubljanske postaje GRS.
Po sklepu upravnega odbora so Rožiču, ki je umrl v snežnem plazu v severni steni Storžiča 13. februarja lani, podelili posmrtno plaketo ter mu tudi letos izdali člansko izkaznico z njegovo številko 019.
Prav zato so tu Slovenci. Ko je na prizorišče prispela snemalna ekipa vodilne komercialne televizije, ti niso prekinili dela. »Prišli smo na vaje, ne na snemanje, so nam rekli Slovenci, in potem nam ni preostalo drugega, kot da jim prikimamo. Med čakanjem na odmor, da so nato lahko pripravili prispevek, bi televizijska ekipa skoraj zmrznila, ker so bili neustrezno oblečeni in obuti,« je smeje se sklenil Dobraća. Seveda, saj je bilo 16 stopinj pod ničlo.