Varuhi narave proti cesti
Civilna iniciativa za ohranitev Želodnika je domžalski županji Renati Kosec nedavno predala 842 podpisov ljudi, ki nasprotujejo gradnji poslovne cone in načrtovani državni cesti Želodnik–Vodice. Po njihovem prepričanju bi namreč gradnja poslovne cone uničila mokrišča in skupaj z gradnjo ceste prekinila selitvene poti dvoživk. Po Ramsarski konvenciji so mokrišča mednarodnega pomena, države podpisnice, vključno s Slovenijo, pa so se zavezale za njihovo ohranitev.
Želodnik je območje v domžalski občini tik ob meji Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. Po prepričanju Špele Kaplja, predstavnice okoljevarstvene organizacije Terra Anima, območje predstavlja naravno vrednoto, kjer so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki spadajo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Tam so našli še nekatere redke in ogrožene rastline, uvrščene na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejše, v sosednjih deželah pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno znane.
Gozd Želodnik je pomemben sestavni del celotnega gozda Prevojskih gmajn in je z njim neločljivo povezan. Po prepričanju okoljevarstvenikov bi gradnja ceste in poslovne cone razvrednotila naravno vrednoto in ekološko mrežo mokrišč, saj je Želodnik izjemnega pomena zaradi ekoloških koridorjev in selitvenih poti dvoživk med ribnikom in okoliškim gozdom. »Gradnja poslovne cone bi ogrozila celoten ekosistem krajinskega parka. V to področje je škodljivo posegel že logistični center Hofer, saj je povzročil izgubo mokrišča in gozda, zato se taka napaka se ne sme več ponoviti. Za tako majhno, ogroženo in pomembno območje je še ena gradnja nedopustna,« je prepričana Špela Kaplja. Med podpisniki peticije je tudi domžalski občinski svetnik Gregor Horvatič iz vrst Gibanja Svoboda.
Okoljevarstvene zahteve so legitimne in jih sprejemamo.
Občina nima predvidenih
Območje proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bilo določeno z dolgoročnim načrtom občine Domžale za obdobje 1986–2000. Leta 2006 so sprejeli odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Želodnik, ki je takrat obsegala 63 hektarov. Z uveljavitvijo odloka o občinskem prostorskem načrtu dve leti kasneje pa je bilo območje zmanjšano na površino okoli 18 hektarov. Na občini pravijo, da je treba to območje komunalno opremiti in tako pripraviti za poslovne dejavnosti. Dodajajo, da domžalska občina potrebuje cone za razvoj gospodarstva, kar potrjuje že veljavni razvojni program, ki je analiziral stanje in ugotovil pomanjkanje prostora za gospodarski razvoj.
Občina nima predvidenih proračunskih finančnih sredstev za nakup zemljišč za te namene, ravno tako nima predvidenih sredstev za gradnjo potrebne komunalne infrastrukture. »Okoljevarstvene zahteve so legitimne in jih sprejemamo. Veljavne državne prostorske akte, ki umeščajo cestno povezavo Želodnik–Vodice, pa bo težko smiselno spremeniti na način, da ne bi posegali v mokrišča,« je pojasnila domžalska županja Renata Kosec.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so pojasnili, da je država lani v Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne vključila zgolj gozdna in kmetijska zemljišča, torej nezazidljiva zemljišča.
Za ohranitev narave civilna iniciativa zbrala 842 podpisov.
Skrb za rastišča zavarovanih rastlin, redkih vrst ptic in dvoživk.
Pri posegih v prostor potrebna presoja sprejemljivosti vplivov.
Trasa prihodnje ceste poteka tudi čez hidrološke in ekosistemske naravne vrednote Rovščica. Pri vseh posegih v prostor na širšem območju Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne bo treba izvesti presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja. Pri tem pa bo treba upoštevati tudi nova spoznanja o pomembnosti in ohranjanju mokrišč ter ekoloških koridorjev ter novejše podatke za ta konkretna območja, so še pojasnili na resornem ministrstvu.
