MIGRANTI
Varuhinja dvomi, da je policija delovala pravilno
Varuhinja človekovih pravic je izdala vmesno (s)poročilo o tem, ali slovenski policisti res zavračajo možnost podajanja prošenj za mednarodno zaščito migrantom.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Varuhinja človekovih pravic se je odločila preveriti, ali drži poročanje medijev, da naj bi slovenski policisti neustrezno ravnali in zavračali prošnje migrantov za azil. Nenapovedano je 19. junija obiskala policijski postaji v Črnomlju in Metliki.
Skope izjave, zajete v obliki uradnih zaznamkov in druge dokumentacije policije, so porajale dvome, ali so policisti vsakega posameznika v zadostni meri obravnavali na način, da bi ugotovili, ali potrebuje mednarodno zaščito in ali ima namen zanjo morda zaprositi, ugotavlja varuhinja.
»V pregledanih primerih smo med drugim pogrešali (resno) obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki je bila pridržana na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana. V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so izredno skope in se v pretežni meri nanašajo na potovanje ter prehod meje. Prav tako so skope tudi izjave o vzrokih za zapustitev matične države, ki so lahko pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito,« piše v vmesnem poročilu.
Iz pregledane dokumentacije ni bilo razvidno, da bi tujci prejeli kakršna koli ustna pojasnila o vzrokih za njihovo vračanje. Ni jim bilo pojasnjeno, da jih morajo slovenski organi izročiti tujim varnostnim organom, ker v Republiki Sloveniji niso zaprosili za mednarodno zaščito, še piše v izjavi varuhinje.
Skope izjave, zajete v obliki uradnih zaznamkov in druge dokumentacije policije, so porajale dvome, ali so policisti vsakega posameznika v zadostni meri obravnavali na način, da bi ugotovili, ali potrebuje mednarodno zaščito in ali ima namen zanjo morda zaprositi, ugotavlja varuhinja.
»V pregledanih primerih smo med drugim pogrešali (resno) obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki je bila pridržana na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana. V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so izredno skope in se v pretežni meri nanašajo na potovanje ter prehod meje. Prav tako so skope tudi izjave o vzrokih za zapustitev matične države, ki so lahko pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito,« piše v vmesnem poročilu.
Iz pregledane dokumentacije ni bilo razvidno, da bi tujci prejeli kakršna koli ustna pojasnila o vzrokih za njihovo vračanje. Ni jim bilo pojasnjeno, da jih morajo slovenski organi izročiti tujim varnostnim organom, ker v Republiki Sloveniji niso zaprosili za mednarodno zaščito, še piše v izjavi varuhinje.