NEŽELENI ZDRAVSTVENI UČINKI
Vas moti vonj klora na bazenu? Imate razlog za skrb
Pravilno kloriranje bo uničilo mnoge bakterije, ne pa tudi parazite.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic, Delo
LJUBLJANA – Čeprav morda kdo misli, da je vonj klora na bazenih dober znak, to ne drži. Učinki so sicer neposredno odvisni od doze klora – če je ta vodi dodan v predpisanih koncentracijah, potem nima neželenih učinkov na zdravje. Pravilno kloriranje bo uničilo večino bakterij in virusov, s katerimi se kopalci lahko okužijo, a v običajno uporabljenih koncentracijah ne bo uničilo parazitov. Kot so nam pojasnili na NIJZ, so paraziti odporni proti kloru, zato je higiena v bazenih pomembna, da ne bi prišlo do okužbe kopalcev.
Če bi bila voda v bazenu čista in neoporečna, ne bi imela vonja po kloru. Po pojasnilu NIJZ kopališču dajo značilen neprijeten vonj kloramini, ki so stranski produkti kloriranja, in se tvorijo predvsem v reakciji klora z urinom. »Tvorba stranskih produktov kloriranja je neposredno odvisna od količin nečistoč – snovi v kopani vodi (umazanija s površine telesa, znoj, sredstva za nego in zaščito kože, urin in drugi izločki iz telesnih odprtin). Te snovi tudi porabijo prosti klor, ki ga tako ostane manj na razpolago za uničenje mikrobov. Zato je pri preveč obremenjeni kopalni vodi s kopalci oziroma pri neupoštevanju higiene kopalcev lahko slabši učinek dezinfekcije,« pojasnjuje dr. med. Ivanka Gale.
Škodljivo je predvsem vdihavanje izhlapelih stranskih produktov kloriranja iz kopalne vode, zlasti pri dvoranskih bazenih. »Ti produkti so praviloma škodljivejši za zdravje kot sam klor, ki mora biti v predpisanih koncentracijah. V največjih koncentracijah se običajno tvorijo trihalometani,« pravi Galetova. »V zelo visokih koncentracijah imajo lahko trihalometani kratkoročne toksične učinke na ledvica, jetra, lahko poslabšajo astmo, povzročijo zaspanost in omotico, pa tudi dolgoročne učinke: genotoksičnost (nastanek trajnih sprememb na DNK – mutacije), reproduktivno toksičnost.«
Tvorba stranskih in škodljivih produktov kloriranja je odvisna od nečistoč v vodi, ki jih praviloma vnese v kopalno vodo vsak kopalec. Obiskovalci in kopalci morajo zato dosledno upoštevati kopališčni red, higienski red, znake na kopališču ter navodila reševalcev iz vode in redarjev. Število obiskovalcev na dan mora biti zaradi tega omejeno.
Za čiščenje domačih bazenov se tako lahko uporabljajo ista čistila in dezinfekcijska sredstva za kopalno vodo v javno dostopnih bazenih. Galetova pri uporabi čistil za domače bazena priporoča natrijev hipoklorit in kalcijev hipoklorit, odsvetuje pa uporabo plinskega klora zaradi možnosti nesreč.
Čistost bazenov se sicer izboljšuje. V letu 2018 je bilo v Sloveniji skupno neustreznih 14 % vzorcev kopalne vode: samo zaradi mikrobioloških parametrov 4 % vzorcev, zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov pa 11 %. Glede na vrsto bazena je bilo največ neustreznih vzorcev, ki so bili odvzeti iz bazenov na prostem (18 %). Glede na globino vode je bilo največ neustreznih vzorcev, odvzetih iz bazenov z globino vode največ 0,6 m (17 %), glede na tip polnilne vode pa je bilo največ neustreznih vzorcev odvzetih iz bazenov z morsko kopalno vodo (20 %).
Če bi bila voda v bazenu čista in neoporečna, ne bi imela vonja po kloru. Po pojasnilu NIJZ kopališču dajo značilen neprijeten vonj kloramini, ki so stranski produkti kloriranja, in se tvorijo predvsem v reakciji klora z urinom. »Tvorba stranskih produktov kloriranja je neposredno odvisna od količin nečistoč – snovi v kopani vodi (umazanija s površine telesa, znoj, sredstva za nego in zaščito kože, urin in drugi izločki iz telesnih odprtin). Te snovi tudi porabijo prosti klor, ki ga tako ostane manj na razpolago za uničenje mikrobov. Zato je pri preveč obremenjeni kopalni vodi s kopalci oziroma pri neupoštevanju higiene kopalcev lahko slabši učinek dezinfekcije,« pojasnjuje dr. med. Ivanka Gale.
Zdravstveni zapleti pri vdihavanju: ledvica, jetra, astmo ...
Škodljivo je predvsem vdihavanje izhlapelih stranskih produktov kloriranja iz kopalne vode, zlasti pri dvoranskih bazenih. »Ti produkti so praviloma škodljivejši za zdravje kot sam klor, ki mora biti v predpisanih koncentracijah. V največjih koncentracijah se običajno tvorijo trihalometani,« pravi Galetova. »V zelo visokih koncentracijah imajo lahko trihalometani kratkoročne toksične učinke na ledvica, jetra, lahko poslabšajo astmo, povzročijo zaspanost in omotico, pa tudi dolgoročne učinke: genotoksičnost (nastanek trajnih sprememb na DNK – mutacije), reproduktivno toksičnost.«
Tvorba stranskih in škodljivih produktov kloriranja je odvisna od nečistoč v vodi, ki jih praviloma vnese v kopalno vodo vsak kopalec. Obiskovalci in kopalci morajo zato dosledno upoštevati kopališčni red, higienski red, znake na kopališču ter navodila reševalcev iz vode in redarjev. Število obiskovalcev na dan mora biti zaradi tega omejeno.
Domači bazeni
Za čiščenje domačih bazenov se tako lahko uporabljajo ista čistila in dezinfekcijska sredstva za kopalno vodo v javno dostopnih bazenih. Galetova pri uporabi čistil za domače bazena priporoča natrijev hipoklorit in kalcijev hipoklorit, odsvetuje pa uporabo plinskega klora zaradi možnosti nesreč.
