Kaj si o Golobovem davku na premoženje mislijo Češko, Merlak, Boscarol in Akrapovič
Nova vlada še ni niti dobro začela svojega dela, pa napovedi sprememb, ki prihajajo, že skrbijo nekatere. Veliko prahu je dvignila predvsem napovedana obdavčitev premoženja. Z ušesi so zastrigli predvsem tisti, ki ustvarjajo več in imajo zato pod palcem več, saj je Robert Golob po izvolitvi v parlamentu v oddaji 24ur zvečer napovedal, da bodo bogati bolj obdavčeni. Davek na premoženje za najbogatejše bi, če bi do tega prišlo, bil enak ali manjši od enega odstotka.
Spomnimo: Golob je dejal, da je delo že danes preveč obdavčeno in da zato ne želijo posegati na to področje, razen pri najbogatejših, kjer ne bodo dovolili znižanja dohodninske lestvice. »Na drugi strani bomo najkasneje leta 2024 mogoče, poudarjam, mogoče, v situaciji, ko bomo potrebovali dodatne davčne prilive, da bomo financirali socialno in solidarno državo. V pogodbo smo zapisali, da v tem primeru, če bomo to potrebovali, ne bomo obdavčili dela, ampak bomo progresivno obdavčili premoženje. Kaj pomeni progresivno obdavčenje premoženja? Da tisti, ki je danes v prvem razredu in drugem dohodninskem razredu, kar je večina, ne bo nič več obdavčen. Obdavčeni bodo tisti, ki so v najvišjih dohodninskih razredih. Lahko skrbi tiste, ki so bogati. A zakaj bi jih moralo skrbeti? Tudi sam imam premoženje, pa me ne skrbi. Pomembno je, da tisti, ki imamo več, prispevamo več, kot pa tisti, ki imajo samo eno nepremičnino ali eno hišo in so v prvem ali drugem dohodninskem razredu. Celo za najbogatejše se obeta davek, ki bo manjši od enega odstotka, glede na ocenjeno premoženje.« (na 24ur je Golob sicer omenjal obdavčitev premoženja v višini enega odstotka).
Golobova napoved je naletela na buren odziv, nekateri kritiki pa so prepričani, da tisti, ki so res bogati, sploh nimajo premoženja v Sloveniji (samo spomnite se vseh ciprskih podjetij slovenskih milijonarjev) in zato slovenska blagajna od tega davka ne bi imela prav veliko. Namesto tega bo najbolj na udaru srednji sloj.
In kaj o tem menijo najbogatejši Slovenci? Kje je njihovo premoženje? Bodo plačevali davke na premoženje v Sloveniji? Uspelo nam je dobiti odziv štirih slovenskih milijonarjev, ki bi, tudi če bi bil davek nižji od odstotka, morali v državno blagajno plačati za več milijonov evrov davkov.
Češko: Tako je v večini zahodnih evropskih držav
Sandi Češko, drugi najbogatejši Slovenec in avtor gospodarskega programa vladnega SD-ja Tanje Fajon, njegovo premoženje je revija Manager ocenila na 355 milijonov evrov, bi, če bi premoženje najbogatejših obdavčili z enim odstotkom, moral na leto plačati 3,5 milijona evrov. Pravi, da je premoženje obdavčeno v večini zahodnih evropskih držav. »Jaz vse svoje davke plačujem v Sloveniji, ampak mediji vedno pišete drugače. To, da je holding vseh mojih podjetij v Nizozemski, ne predstavlja odliva davkov tja, ampak samo dividend. Vse svoje osebno premoženje imam v Sloveniji.«
Merlak napoveduje upor
Osmi najbogatejši Slovenec, Damian Merlak, ki je obogatel z ustanovitvijo menjalnice za kriptovalute, pravi, da so vse njegove investicije v Sloveniji in da tudi v prihodnje namerava vse davke plačevati v Sloveniji.
Kaj piše v koalicijski pogodbi?
Uvesti celoviti sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti. Iz tega davka bo na ravni lokalnih skupnosti nadomeščeno Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in sorodne davščine, hkrati pa bo na pravičen način ustrezno prilagojen sistem financiranja države in lokalnih skupnosti.
V luči zelenih razvojnih politik in davčne učinkovitosti bomo preučili možnosti prenove sistema obdavčitve motornih vozil.
Za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti bomo z učinkom od 1. 1. 2023 dalje razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini. Proučili bomo možnost nadomestitve sistema olajšav za vzdrževane družinske člane s pravičnejšim sistemom davčnega kredita. Proučili bomo uvedbo namenskih davčnih olajšav za mlajšo aktivno populacijo.
Boscarol: Seštevalo se bo vse, kar nekdo ima
Drugače od Merlaka pa se je v to, kaj so koalicijski partnerji zapisali v koalicijski pogodbi, dobro poglobil podjetnik Ivo Boscarol. »Moje mnenje je, da so Slovenci pregovorno zelo varčen narod, ne zapravljajo ravno veliko, ampak svoje prihranke hranijo, gradijo hiše itd. in so zato zelo občutljivi za to, da jim bo država vsako leto postopoma premoženje jemala z davkom,« je zapisal v odgovoru na naše vprašanje.
Pravi, da je splošno dojemanje davka na premoženje napačno. »Davek na premoženje se vedno plačuje tam, kjer ima nekdo davčno rezidenstvo, ne, kjer ima premoženje. Torej, četudi ima nekdo premoženje v tujini, davek na premoženje vedno plača v Sloveniji. Tudi tuje državljanstvo ne pomaga. Če živite, delate in ste davčni rezident v Sloveniji, boste davek plačali po slovenski zakonodaji. Jaz osebno imam tudi premoženje v tujini, saj sem še manjšinski lastnik Podjetja Pipistrel Italy v Italiji in solastnik podjetij v sklopu Pipistrel Asia Pacific na Kitajskem. To premoženje se bo prištevalo slovenskemu premoženju in bo obdavčeno z davkom na premoženje.«
Dodatno je pojasnil, da je treba razumeti, kaj vse spada v premoženje. »Napačno je namreč razumeti, da gre le za nepremičnine. V novi davek na premoženje se bo seštevalo vse, kar nekdo ima: hiše, vikende, kmetije, parcele, njive, gozdove, avtomobile, opremo v hišah, traktorje, nakit, vrednost podjetij ali deleže v podjetjih, denar na računih v banki, sefu ali doma v nogavici, žlahtne kovine, delnice ...« Nova koalicijska pogodba po njegovem predvideva plačevanje tako imenovanih žvižgačev (vohunov), ki bodo poskrbeli da se bodo pridobili vsi podatke. »Torej bo lahko vaš sosed, sodelavec ali prijatelj tisti, ki bo povedal, kaj dejansko imate. Seveda se mora vlada zavedati, da bodo žvižgači obstajali vedno tudi v njihovih ekipah.«
Akrapovič brez komentarja
Vprašanja smo naslovili tudi na Igorja Akrapoviča, devetega najbogatejšega Slovenca, a so v podjetju dejali, da se vzdržujejo komentiranja morebitnih sprememb davčne zakonodaje pred njihovim sprejetjem.
