Vas zanima, kako kakovostne so naše obalne kopalne vode? Zdaj je jasno
Večina kopalnih voda v Evropi je lani izpolnjevala najstrožje standarde EU za odlično kakovost vode. V državah, kot sta Avstrija in Hrvaška, so skoraj vse ocenjene kopalne vode prejele oceno odlično, medtem ko so bile v Sloveniji vse ustrezne kakovosti. Slovenija po odličnosti obalnih kopalnih voda ostaja v evropskem vrhu.
Kot ugotavljajo na Evropski komisiji, se je od sprejetja evropske direktive o kopalnih vodah leta 2006 delež kopališč z oceno odlično povečal. V zadnjih letih je znašal med 85 in 89 odstotki za obalne ter med 77 in 81 odstotki za celinske kopalne vode, izhaja iz najnovejšega poročila o kopalnih vodah, ki ga vsako leto pripravita komisija in Evropska agencija za okolje (EEA).
Lani je oceno odlično prejelo 85,7 odstotka vseh ocenjenih kopalnih voda v EU, minimalne standarde pa jih je izpolnjevalo 95,9 odstotka.
Kaj so ocenjevali?
Lani je 95 odstotkov kopalnih voda na Cipru, v Avstriji, Grčiji in na Hrvaškem izpolnjevalo standard odlične kakovosti. Poleg tega so na Malti, v Bolgariji, Romuniji, Sloveniji in Luksemburgu vse ocenjene kopalne vode izpolnjevale vsaj minimalne standarde kakovosti, so v sporočilu za javnost poudarili na Evropski komisiji.
Zadostno stanje v Sloveniji ostaja v kopališču Žusterna ter v Primostku na Kolpi, kar je posledica onesnaženja v preteklih letih. Dobre kakovosti so kopalne vode na Nadiži, Idrijci v Bači pri Modreju, Krki in na nekaterih mestih na Kolpi, so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).
Oceno odlično so prejele vse kopalne vode na Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Soči in skoraj vse na morju ter Kolpi.
Kakovost vode na obalnih kopališčih, ki predstavljajo dve tretjini vseh ocenjenih kopališč, je na splošno boljša kot na kopališčih v celinskih rekah in jezerih. Razlog za to je večja samočistilna sposobnost morja, pojasnjujejo na Arsu.
Hrvaške vode boljše od naših
Leta 2022 je bilo 88,9 odstotka obalnih kopališč v EU razvrščenih v kategorijo odlične kakovosti v primerjavi z 79,3 odstotka celinskih kopališč. V Sloveniji je ta delež znašal 95,2 odstotka, kar nas, tako kot že vrsto let, uvršča v sam vrh, za Ciprom (99,2 odstotka), Hrvaško (98,9 odstotka) in Grčijo (96,5 odstotka), poudarjajo na agenciji za okolje.
Evropska komisija in EEA v poročilu ugotavljata, da je delež slabih kopalnih voda v zadnjem desetletju upadel in od leta 2015 ostaja stabilen. Lani je delež kopališč s slabo kakovostjo vode znašal 1,5 odstotka. To pomeni, da se zdravstveno tveganje, povezano s plavanjem v kopalnih vodah v Evropi, počasi zmanjšujejo, ocenjujejo na komisiji.
Leta 2022 sta imeli samo dve državi več kot triodstotni delež kopalnih voda slabe kakovosti, in sicer Nizozemska (3,4 odstotka) in Švedska (4,1 odstotka).
V Albaniji, ki Evropski komisiji podatke o stanju kopalnih voda pošilja prostovoljno, se je kakovost lani opazno izboljšala. Leta 2015 je slabo oceno prejelo 36,1 odstotka vseh tamkajšnjih kopalnih voda, lani pa je ta delež padel na 6,7 odstotka. Izboljšanje stanja raziskovalci pripisujejo gradnji večjega števila čistilnih naprav v zadnjih letih.
