Vas zanima, na kaj so najbolj ponosni naši evroposlanci? Zastavili smo jim tri vprašanja
Kampanja za evropske volitve je že v polnem teku in vseh osem aktualnih evropskih poslancev ponovno kandidira za nov mandat, zato smo jim zastavili tri preprosta vprašanja.
Prosili smo jih, naj naštejejo svoje tri največje dosežke minulega mandata. Vprašali, na katerega so najbolj ponosni in kateri je po njihovem mnenju najbolj vplival na kakovost življenja Slovenk in Slovencev. Kaj so odgovorili? Preberite spodaj. Njihove odgovore objavljamo v takšnem vrstnem redu, kot so odgovorili.
Klemen Grošelj
Kateri so trije največji dosežki mandata.
Vključitev Zasavja in Šaleške doline v okvir Sklada za pravičen prehod v višini 235 milijonov evrov že v pogajanjih na odboru ITRE. Plinski paket oziroma Uredba o trgu zemeljskega plina in vodika ter Uredba o strateških zalogah plina. Podpora Evropskega parlamenta v letnih poročili o napredku držav kandidatk, kjer je parlament prvi podprl status kandidatke in začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino. Predstavitev pobude za zaščito naravnega habitata Črnega močerila.
Na katerega ste osebno najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na dva dosežka. Na Uredbo o strateških zalogah plina, ki se je, kljub veliki skepsi in celo odporom pokazala za ključno pri soočanju z energetsko krizo leta 2022. Zelo ponosen pa sem tudi na pobudo za zaščito habitata Črnega močerila, saj je lep primer, kako se lahko lokalna skupnost in lokalna tema vklopi v evropske mehanizme.
Kateri je po vašem mnenju najbolj vplival na kakovost življenja Slovenk in Slovencev?
Uredba o strateških zalogah plina, ki je okrepila solidarnost med državami članicami na vrhuncu energetske krize poleti 2022, ustavila je rast cen plina in elektrike ter preprečila črne scenarije o redukcijah in prekinitvah dobav energije v zimi 2022-23. Bila pa je tudi podlaga za dodatne ukrepe, ki so zmanjšali cenovni pritisk na evropske in s tem tudi slovenske potrošnike. Ponosen sem nanjo tudi zato, ker je parlament vsa pogajanja o tej uredbi zaupal meni in še 4 kolegom ter ta akt na koncu podprl skoraj soglasno.
Ponosen pa sem tudi na Uredbo o trgu zemeljskega plina in vodika, saj smo z njo postavili temelje prihodnjega trga vodika in pa zato, ker sem med vsemi poročevalci prihajal iz najmanjše države članice, kar je pri energetskih temah prej izjema kot pravilo.
Matjaž Nemec
Naštejte tri največje dosežke vašega mandata.
Iztekajoči se evropski mandat so dodobra pretresle krize, ki so institucije EU spodbudile k sprejemanju pomembnih, mestoma zgodovinskih odločitev. Izpostavil bi nedavno sprejet in dolgo pričakovan migracijski pakt Evropske unije, pri katerem sem kot eden izmed devetih pogajalcev vodil pogajanja za kvalifikacijsko uredbo (uredbo o pogojih za pridobitev mednarodne zaščite). Evropa tako dobiva prenovljen azilni sistem za odpravo krča, ki je osem let hromil delovanje EU institucij ter močno polariziral evropsko politiko in javnost, ob odsotnosti učinkovite migracijske politike pa se je na tnalu znašel tudi schengen.
Omenil bi tudi svoje poročilo o digitalizaciji evropskih vizumov, s katerim smo odpravili vse »papirnate korake« vizumskega postopka ter uvedli e-vizume za bolj enostaven in cenejši postopek za prosilce. Unija s tem zmanjšuje razkorak s preostalim svetom. Kot tretji dosežek pa bi izpostavil svoje aktivno prizadevanje pri ohranjanju schengenskega prostora in njegovi širitvi.
Kot eden izmed pogajalcev političnih skupin sem na eni strani sodeloval pri oceni pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengen, kot vodilni evropski poslanec pa sem bdel tudi nad postopkom sprejemanja odprave vizumov za kosovske Srbe, ki so bili še zadnja kategorija državljanov na Zahodnem Balkanu, ki so za potovanje v EU potrebovali vizum.
Na katerega ste osebno najbolj ponosni?
Sam smatram schengen kot eno najbolj otipljivih prednosti Evropske unije za njene državljanke in državljane, zato sem kot evropski poslanec vseskozi aktivno deloval in se pogajal za njegovo nemoteno delovanje in širitev, ter izpodbijal argumentacijo za podaljševanje nezakonitih nadzorov, ne nazadnje tudi na mejnem prehodu z Avstrijo.
Kateri je po vašem mnenju najbolj vplival na kakovost življenja Slovenk in Slovencev?
V navezavi z zgornjim odgovorom bi izpostavil vstop Hrvaške v schengensko območje v začetku lanskega leta kot enega tistih dosežkov, ki je neposredno vplival na življenje Slovenk in Slovencev. S tem smo olajšali prehajanje meje za naše državljane in tuje potnike, zlasti v poletnih mesecih. Prav tako pa je odprava nadzorov na meji s Hrvaško življenje olajšala obmejnim prebivalcem.
Franc Bogovič
Naštejte tri največje dosežke vašega mandata.
Kmetijstvo in Uredba SUR
Moj prvi največji dosežek je praktično vse delo, ki mi ga je uspelo opraviti v okviru Odbora AGRI, v katerem sem zadnjih deset let tudi edini poslanec iz Slovenije. V vsem tem času sem v tesnem sodelovanju s kmeti, kmetijskimi organizacijami na eni strani ter v sodelovanju še z nekaterimi zdravorazumskimi poslanci prek Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter širše, uspelo preprečiti kar nekaj neumnosti, ki bi v kot sicer stisnile kmete in ogrozile prehransko varnost EU, kot je bila npr. uredba o pesticidih (t. i. Uredba SUR), ki bi v Sloveniji prepovedala uporabo pesticidov na kar 41 odstotkov kmetijskih površin in uvažanje (pre)poceni pridelkov iz Ukrajine in Južne Amerike, ki so naše kmete dobesedno pokopali, kar so sami jasno povedali tudi prek številnih javnih protestov. Moje sporočilo, da moramo kmetom - ki nas nenazadnje hranijo, zato je naša dolžnost, da jih branimo - omogočiti normalno kmetovanje, je končno bilo prepoznano tako v parlamentu kot pri ostalih dveh evropskih institucijah - Komisiji in Svetu. Sicer sem kmete, še posebej mlade prevzemnike in inovativne mlade kmete, ki so naša dejanska prihodnost - brez hrane nas pač ne bo, vseskozi goreče in glasno podpiral že vse od začetka svojega mandata.
Pametne vasi
Drugi velik dosežek je, da je prav na podlagi moje vizije “Pametne vasi” Evropska komisija v tem mandatu izdala Dolgoročno strategijo razvoja podeželja. Tudi evropske institucije so tako končno prepoznale, da ni vse v urbanizaciji, pač pa, da bo zgolj in edino pametno, razvito in ohranjeno podeželje še naprej omogočalo nadstandardno kakovost bivanja, ki ga imamo na tem čudovitem evropskem kontinentu. Sam že vseskozi opozarjam, da moramo tudi podeželju omogočiti enako mero razvoja, digitalizacije in infrastrukture in storitev, kot ga imajo večja urbana središča. Samo to je namreč rešitev, da ohranimo podeželje poseljeno in se s tem izognemo številnim socialnim, okolijskim in ostalim težavam.
Poročilo o SMR in energetik
Tretji veliki dosežek tega mandata je bil, da je moje Poročilo o malih modularnih reaktorjih, oz. poročilo o jedrski energiji, ki sem ga pripravil in vložil v parlamentarni postopek na svojo lastno pobudo, decembra 2023 prejelo kar dvotretjinsko podporo evropskih poslancev, kar je zgodovinski dosežek glede podpore jedrski energiji na bruseljskem parketu. Do tedaj je namreč jedrska energija v Bruslju veljala za tabu temo. Jedrska energija je tako tudi po moji zaslugi, postala zelena energija, enakovredna vodni, sončni in vetrni, kar je zlasti v času globalnih izzivov izjemno pomembno, za zagotovitev samooskrbe z nizkoogljično električno energijo. V EU enostavno potrebujemo energetsko suverenost in hkrati tudi jasen odgovor na podnebne spremembe in prav tukaj se jedrska energija kaže kot rešitev.
Na katerega ste osebno najbolj ponosni?
Osebno sem najbolj ponosen na svoje Poročilo o malih modularnih reaktorjih. Podpora, ki jo je to poročilo, ki sem ga v celoti pripravil sam avgusta lani, prejelo v Evropskem parlamentu, je bila res zgodovinska. Prav s tem poročilom smo jedrski energiji povrnili vlogo na evropskem parketu in zavrteli kolesje, ki je v zadnjem enem letu prineslo nepredstavljive spremembe v Bruslju. Ob začetku tega mandata je bila jedrska energija namreč tabu tema, ki je javno ni želel nihče podpreti, danes je jedrska energija v Bruslju enakovredna, če ne v tem trenutku celo preferirana energetska rešitev, ki praktično nima več nasprotnikov, ki bi se upali javno izpostaviti. Po sprejetju mojega Poročila je tudi Evropska komisija povsem spremenila energetsko politiko in jedrski energiji določila enakovredno mesto ob obnovljivih virih, za kar sem si sam vseskozi prizadeval, ko sem ves čas javno trdil, da princip ALI - ALI ni ustrezen, pa pa moramo za dosego energetske suverenosti v EU uporabljati princip IN - IN energetskih virov, ki se med seboj ne bodo izključevali ter da morajo imeti države članice same možnost določiti svojo najustreznejšo energetsko mešanico.
Kateri je po vašem mnenju najbolj vplival na kakovost življenja Slovenk in Slovencev?
Kratkoročno in s takojšnjim učinkom so na kakovost življenja Slovenk in Slovencev zagotovo najbolj vplivali moji dosežki in prispevki na področju kmetijstva. Sem edini slovenski poslanec, ki sem že zadnjih deset let član odbora AGRI v Evropskem parlamentu in v vsem tem času smo preprečili ali spremenili veliko nebuloz, ki jih je na področju kmetijstva predlagala Komisija.
Ljudje se morajo zavedati, da bi v primeru, če mi ne bi uspelo preprečiti sprejetja Uredbe SUR, to za Slovenijo pomenilo, da na kar trenutnih 41 odstotkov kmetijskih površin enostavno ne bi več bilo mogoče normalno kmetovati. Vse, kar bi ostalo kmetom in pridelovalcem, bi bilo, da posekajo svoje celotne vinograde, nasade jabolk, ostalega sadja, oliv in poljščin. Kaj bi to pomenilo za prehransko varnost in samooskrbo v Sloveniji, upam, da vemo vsi.
Romana Tomc
Ponosna sem na vse, kar sem naredila v preteklem mandatu. Predvsem mi veliko pomeni zaupanje politične skupine Evropske ljudske stranke, kjer sem vodja slovenske delegacije in imam v okviru tega velik vpliv na odločanje o temah v povezavi s Slovenijo in o temah, s katerimi se posebej ukvarjam, to je z demografijo, zaposlovanjem in socialo. Eden pomembnih uspehov mojega dela je povezan s peticijo o obsodbi komunističnih zločinov v Sloveniji, ki mi jo je uspelo uvrstiti na dnevni red in o kateri je razpravljal pristojni odbora. Gre za peticijo, ki je imela v lanskem letu v Evropskem parlamentu največjo podporo ljudi. Brez izkušenj, znanja in dobih povezav razprava o komunističnih zločinih na pristojnem odboru Evropskega parlamenta ne bi bila mogoča.
Sem podpredsednica Odbora za zaposlovanje in socialo, v okviru katerega skrbim za dodelitev sredstev Sklada EU za prilagoditev globalizaciji in sopredsedujoča medparlamentarni skupini za demografijo. Sem tudi stalna poročevalka za razrešnice proračunov agencij, ki delujejo pod okriljem odbora EMPL. V tem mandatu sem prejela posebno nagrado za delo na področju sociale, ki jo vsako leto prejme za posamezno področje le en poslanec. Posebej bi izpostavila svoj prispevek k temu, da so po več letih diskriminiranja slovenskih otrok, katerih starši delajo v Avstriji, prejele pravične otroške dodatke, skupaj s povračilom za nazaj.
Moj vpliv je bil odločilen pri imenovanju nekaterih predstavnikov v upravnih odborih evropskih agencij in institucij, ki spadajo na področje zaposlovanja in financ. Veliko svojega dela sem posvetila tudi področju vladavine prava in svobode medijev, kjer sem opozarjala na nepravilnosti, ki se dogajajo v Sloveniji.
Glede na to, da je bilo v času tega mandata aktualno tudi predsedovanje Slovenije EU, je bila pomembna tudi moja vloga pri usklajevanju različnih stališč med predsedstvom in evropskimi poslanci."
Milan Zver
Trije največji dosežki dela dr. Milana Zvera v EP so:
· Poimenovanje dvorane Evropskega parlamenta po očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku
· Kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ je dosegel podvojitev proračuna na skupno skoraj 30 milijard evrov in tako omogočil, da del svojega študija in prakse opravi še več evropskih študentov, na letni ravni pa to vpliva na kar 14.000 slovenskih študentov, ki se udeležujejo programa. Večje možnosti vključitve v program Erasmus+ pomenijo tudi boljše znanje tujih jezikov, boljšo zaposljivost, večjo kakovost življenja Slovenk in Slovencev, večje možnosti za izmenjavo v tujini, ne samo za mlade, temveč tudi starejše, večje možnosti za športnike, trenerje, ipd.
· Boj za transparentnost: kot sploh prvi evropski poslanec iz Slovenije je zahteval in pridobil interne dokumente Evropske komisije za kanal C0 in politično obremenjujoče poročilo za misijo podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji. Kot sploh prvi evropski poslanec iz Slovenije je proti Evropski komisiji vložil tožbo, s katero bo dokazal, da je tudi evropskem komisarjem treba postaviti ustrezne meje pri njihovem delovanju.
Osebno je dr. Milan Zver ponosen na vse tri dosežke, pa tudi na mnoge druge, ki jih v tem mandatu ni bilo malo, ter na dejstvo, da je skozi leta delovanja v Evropskem parlamentu vedno ohranil pokončno držo ter skrb za blaginjo Slovenk in Slovencev.
Milan Brglez
Tri največji dosežki mandata: 1. oskrba, 2. minimalne plače in platformno delo na Odboru za zaposlovanje, 3. paket zakonodaje za socialno pravičen zeleni prehod in zaščita voda na Odboru za okolje in javno zdravje.
Glede pozitivnega vpliva na življenje Slovenk in Slovencev prvi že vpliva, drugi bo vplival tretji in ima potencial, da nam pomaga reševati socialno državo
Najbolj ponosen sem na vse, če pa moram izbrati pa bi prvega, ki bo določal tudi našo domačo dolgotrajno nego.
Irena Joveva
Dosežki so običajno del skupnih naporov politične skupine, sodelovanja med skupinami in s poslanci drugih skupin, ki si delijo podobna stališča, pa vendar je kar nekaj ključnih dosežkov, kjer sem prav jaz, v bistvu čisto sama – s svojo ekipo strokovnih sodelavk in sodelavcev seveda, uspela svoje konkretne predloge pripeljati oziroma jih peljem do konca v besedilo evropske zakonodaje. Na kratko: statistika, pravila na spletu, svoboda medijev, slovenščina.
Kot daleč največji dosežek si v resnici, štejem to, da nikoli nisem tiho, ko je tiho večina. Da razmišljam in odločam s svojo glavo, po navodilih nikogar – razen svoje (čiste) vesti, vrednot in načel, ki se nikoli niso in ne bodo spremenila ali obračala po vetru.
Ker moji dosežki ne temeljijo na floskulah ali manipulacijah, temveč na preverljivih informacijah, se bo morda ponekod zdelo, da gre za tehnikalije, a v resnici so vse to izredno pomembne zadeve.
Najprej naj povem, da sem bila poročevalka (tako glavna kot ena od njih v imenu svoje politične skupine) pri več kot 10 zakonodajah/poročilih/mnenjih. Osredotočila se bom na najpomembnejše.
Kot dejansko glavna poročevalka, v imenu Evropskega parlamenta, sem oblikovala Uredbo o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, ki postavlja kriterije skupnega zbiranja podatkov na evropski ravni.
V vlogi poročevalke v imenu Renew Europe sem sodelovala tudi pri zgodovinskih zakonodajnih predlogih Akta o digitalnih storitvah in Akta o digitalnih trgih.
Daleč največ konkretnih osebnih uspehov, ki jih lahko dokažem z dokumenti in besedilom, pa sem dosegla v Uredbi (Aktu) o svobodi medijev, kjer sem tudi zaradi večje pristojnosti svojega odbora imela velik vpliv nad končnim zakonodajnim besedilom. Ponovno opozarjam, da uredba zaobsega veliko področij, a bi se osredotočila samo na najpomembnejše in izključno osebne dosežke, ki smo jih po zahtevnih pogajanjih dogovorili najprej znotraj Parlamenta, nato pa tudi s Komisijo in Svetom EU. Med drugim smo na moj predlog razjasnili, da morajo lastniki in vodstvo medijev pri uredniških odločitvah zagotoviti spoštovanje standardov neodvisnosti v celotnem uredniškem procesu zaradi zaščite integritete novinarskih vsebin ter da smejo določati samo dolgoročno uredniško politiko, ne smejo pa vplivati na uredniške odločitve. Razširila sem tudi razkritje potencialnega ali dejanskega konflikta interesov, ne samo na tistega, ki lahko vpliva na poročanje, temveč na vse možne konflikte interesov znotraj medija. Po domače to pomeni večjo transparentnost in onemogočanje 'slamnatih' ali skritih lastnikov. Pri Odboru za medijske storitve sem dodala popolnoma samostojen člen »mehanizem posvetovanja«, s katerim smo pri oblikovanju mnenj o svobodi medijev v državah članicah vključili deležnike iz ustreznih medijskih sektorjev, dejavnih na ravni Unije in na nacionalni ravni (npr. novinarska društva ali združenja).
Področje, ki ureja medijske vsebine na spletu in preprečuje nedopustno odstranjevanje vsebin s strani spletnih platform, sem naredila bistveno strožje in vključila varovalke, da teh privilegijev ne bodo dobili mediji, ki so pod vplivom politične stranke ali uporabljajo sisteme AI (umetne inteligence) brez uredniškega nadzora. Pravila za dodeljevanje javnih sredstev za državno oglaševanje sem v celoti razširila tudi na javna naročila blaga ali storitev, vsa pravila in preglednost pri tem delu razširila tudi na spletne platforme, da mediji ne bi bili v slabšem položaju, ter naredila zavezujoča – poleg nadzorovanja izvajanja teh pravil – tudi letna poročila z namenom celovitih pregledov distribucije javnih sredstev, tudi podjetij v državni lasti, za oglaševanje, tako za medije kot za spletne platforme.
Moram spomniti tudi na moj boj za digitalno enakopravnost slovenščine. V Sloveniji so pristojni sprejeli zakonodajne spremembe, zaradi katerih bo Apple slej ko prej moral 'znati slovensko'. Medtem je na evropski ravni v pripravi revizija direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo izrecno prepovedovala jezikovno diskriminacijo, na podlagi katere bo potem tudi Netflix (in še kdo drug) prav tako moral slej ko prej 'znati slovensko'. Zagotovila za to imam črno na belem od Evropske komisije, ki je za to revizijo pristojna, v vsakem primeru pa bom vztrajala, dokler se to ne uredi.
Morda še izpostavim, da je rezultat ali končna oblika zakonodaje napor vsaj treh EU institucij, in sicer Evropske komisije, ki pripravi osnutek zakona, in Sveta EU ter Evropskega parlamenta, ki ta predlog dopolnita. Ne smemo pa pozabiti tudi na dogajanje pred oblikovanjem zakonodaje, kjer imata tako Evropski parlament kot države članice vlogo – Parlament recimo s sprejemanjem nezavezujočih resolucij, pa tudi civilna družba, akademiki in drugi strokovnjaki, ki pripravijo raziskovalne naloge in predlagajo rešitve za nastale probleme.
Izpostavila bi tudi, da je pri delu poslanca ali poslanke pomembno, koliko se zavzema, opozarja na težave in predlaga rešitve, ali je zmožen doseči kompromis med različnimi skupinami in z njim prepričati kolege, kako sodeluje z drugimi institucijami EU in nenazadnje, kako sooblikuje skupna stališča svoje politične skupine. Poročevalska mesta na pomembnih zakonodajnih predlogih se delijo znotrajo političnih skupin zmerne, konstruktivne sredine, poročevalci pa postanejo zgolj tisti, ki jih kot kredibilne in zanesljive prepoznajo vodilni v posamezni politični skupini.
