Vasko je začel, Asta pa dokončala (FOTO)
Železarna na Dvoru, last kranjske plemiške rodbine Auerspergov, ni le simbol dolenjske železarske tradicije, ampak slovenskega železarstva na sploh, saj je njena slava segala v ves prostor avstro-ogrske monarhije. Z njenim zaprtjem 1. oktobra 1891 se je končala zgodovina enega največjih industrijskih obratov tistega obdobja.
V prostorih, ki so v naslednjih desetletjih samevali, so delovale različne manjše proizvodnje, še največ je bilo zaposlenih v 80. letih v podjetju Novoles. Tam sta ob kupolni peči mogočni zgradbi: nekdanja stavba mehanične delavnice, v kateri je danes proizvodnja pohištvenega okovja, ki sta jo leta 2009 kupila Stanko in Stanka Novinc, jo temeljito sanirala in v njej uredila železolivarski muzej z galerijo, v kateri je tudi podarjena Marinčeva zbirka litoželeznih predmetov, in stavba nekdanje lončarije na drugi strani ceste. Umetnostni zgodovinar dr. Matija Žargi, veliki poznavalec Auerspergove železolivarne na Dvoru, je leta 2000 zapisal, da mora biti lončarija namenjena kulturni dejavnosti Dvora, v katerem naj bi bili muzej zgodovine in izdelki železarne.
Po 133 letih
Prav prostor nekdanje lončarije je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko pred dnevi skupaj s turističnoinformacijsko pisarno, predavalnico, sanitarijami in gostinskim delom predala Občini Žužemberk ter tamkajšnjemu zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino. Po 133 letih je dobil kompleks novo vsebino, razstavo, ki bo pripomogla k obogatitvi turistične in kulturne ponudbe, s poudarkom na ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah ter naravnih vrednotah na reki Krki z njenim celotnim porečjem. S kombinacijo digitalnih in analognih izkušenj o pestrem ekosistemu reke Krke je, žal v manjšem obsegu, kar so opazili tudi številni domačini, predstavljena tudi zgodovina železarstva z železolivarskimi izdelki, ki so jih izdelovali v tovarni. V depojih Dolenjskega muzeja Novo mesto je sicer prek 360 enot umetniškega liva nekdanjega Trajberka: likalniki, peči, nagrobni križi in drugi izdelki, pa tudi celotna ograja Hradeckega mostu, katerega konstrukcija še vedno povezuje Grudnovo in Krakovsko nabrežje v Ljubljani.
Ni veliko takšnih spomenikov dediščine tehnične kulture. »Na žalost je po turbulentnih začetkih, od leta 2017, zaradi različnih vzrokov, ki nastanejo pri prenovi kompleksnih dediščinskih spomenikov, projekt dvakrat skoraj padel v vodo,« je dejala ministrica in izrazila zahvalo županu Jožetu Papežu za vztrajnost pri velikem projektu. Ob odprtju razstave se je zahvalila tudi Nataši Jurglec in Alenki Kuševič, ki sta bdeli nad investicijo. Razstavo je vsebinsko zasnovala dr. Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ob sodelovanju Dolenjskega muzeja Novo mesto, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Območne enote Novo mesto in Zavoda RS za varstvo narave.
Tudi evropska sredstva
Župan se je na slovesnem odprtju zahvalil takratnemu ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju, ki je konec leta 2021 podpisal pogodbo za obnovo, rekonstrukcijo in dograditev Auerspergove železarne z izbranim ponudnikom javnega naročila, direktorjem gradbenega podjetja Kograd Brankom Poberžnikom, kot tudi dr. Asti Vrečko, ki je z zagnanostjo projekt dokončala. Odprtje pomeni tudi veliko pridobitev za občino in regijo, zlasti pri ohranjanju zgodovinske in naravne dediščine. Ministrstvo je za naložbo odštelo 2,6 milijona evrov, od tega je 1,7 milijona pridobilo iz evropskega sklada za regionalni razvoj, Občina Žužemberk pa je uredila vso komunalno infrastrukturo.
Po turbulentnih začetkih, od leta 2017, je zaradi različnih vzrokov projekt skoraj dvakrat padel v vodo.
Objekt je blagoslovil žužemberški župnik Franc Vidmar, odprtje je povezoval Matej Kocjančič, s pesmijo pa so slovesnost obogatili Marko Vozelj in Mešani pevski zbor Dvor ob Krki.
