Včasih je veljala za jed revežev, danes pa je hrana ozaveščenih
Če je Ajda nekdaj veljala za jed revežev, kmetov in delavcev, ki jim je omogočala preživetje, pa so danes jedi iz ajde zaradi njenih ugodnih vplivov na naše zdravje hrana ozaveščenih. »Odkar se zavedam koristnih učinkov ajde na naše zdravje, so ajdove jedi pogosteje tudi na našem jedilniku,« je dejala Cvetka Lavrič iz novomeškega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
»Ajda je brezglutenska alternativa žitaricam, zato jo lahko uživajo bolniki s celiakijo. Ker niža raven glukoze v krvi, je izvrstna za diabetike. Niža tudi krvi pritisk in holesterol zaradi kakovostnih počasi razgradljivih beljakovin oziroma škroba. Ajda je bogat vir vlaknin in počasi razgradljivega škroba, beljakovin z visoko biološko vrednostjo, zato z vsemi osmimi esencialnimi aminokislinami hitro nasiti, je počasi prebavljiva, tako da smo dlje siti, in daje obilo energije,« je koristne učinke tega pridelka v Beli Cerkvi naštevala Lavričeva.
»Zaradi vitaminov in asparaginske kisline čisti telo odpadnih snovi. Rutin v ajdi ščiti žile, utrjuje kapilare in varuje pred kapjo, kvarcetin pa uničuje rakave celice in ščiti pred rakom. Ajda je tudi bogat vir mineralov, kot so magnezij, železo, cink, mangan in drugi, ki skupaj z rutinom krepijo vezivna tkiva, blažijo artritis in zavirajo osteoporozo,« je še dejala.
Inovativne in ustvarjalne
Zagnane članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev so namreč pripravile že 4. festival ajdovih jedi, saj želijo promovirati ajdo in jedi iz njih, pa najsi gre za moko, kašo, zdrob ali kosmiče. Seveda so na koncu obiskovalci vse tudi poskusili.
Tako smo lahko videli, kako pester je izbor jedi, v katere lahko vključimo ajdo. Verjetno ni nikogar, ki ne pozna ajdovih žgancev, ajdovega kruha ali ajdovih štrukljev s skuto. Vse bolj prepoznaven je tudi bizeljski ajdov kolač, gospodinje rade pripravijo tudi ajdove krapce, ajdovo mlečno kašo ali ajdovo zlevanko s skuto. Da ajda ponuja ničkoliko možnosti, je bilo v Beli Cerkvi očitno: razstavljenih je bilo kar 50 različnih jedi. Tako je v soboto popoldne zadišalo po slanem in sladkem.
Ajdov zdrob je hitro pripravljen, hitro pa tudi nase potegne okuse, ki jih dodamo.
Naj omenimo le nekatere jedi: ocvrti kaneloni z gobovim nadevom s tirolsko omako, sesekljani zrezki z ajdovo kaško, perutninski zrezki, polnjeni z ajdovo kašo, na poru in korenčku, mesna rulada z ajdovo kašo, musaka s kislim zeljem in ajdo, štruklji z rdečim zeljem in ajdovo kašo. Tudi sladice je mogoče pripraviti, na primer ajdovo torto s čokoladnim ledom, ajdovo rulado s smetano, sacher torto z ajdovo kašo, ajdovo bajadero … Gospodinje so res pokazale veliko inovativnosti in ustvarjalnega pridiha!
»Letos sem pripravila 10 jedi iz ajde; tri vrste ajdovega kruha brez dodatkov katere druge moke, in sicer enega s semeni, z orehi in ajdovo kašo, pa miške, baklavo z orehi, čokolado in ajdovo kašo, mafine,« našteva Silva Mrzel, njena društvena kolegica Anica Kopina pa je pripravila devet jedi, med drugim kruh polžka z ajdovo kašo, ajdov kruh z ajdovo kašo in kvasom, piščančje zvitke z ajdovo kašo, ajdove medenjake, ajdovo gibanico, tris zavitkov iz vlečenega ajdovega testa z jabolčnim, skutnim in borovničevim nadevom, pa pečen štrukelj z rdečim zeljem in ajdovo kašo …
Hrustljave kokice
Eno od možnosti priprave ajdovega zdroba je v Hiši žive dediščine prikazala Zala Pungeršič, zmagovalka MasterChefa 2023, ki je tudi članica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev.
»Redno uporabljam ajdo, ker imajo tu Mlin Košak z zelo dobro ajdo in ker pri uporabi surovin stremim k lokalnemu. Ajdov zdrob, ki je v bistvu grobo mleta ajda in različica med kašo in moko, je hitro pripravljen, hitro pa tudi potegne nase okuse, ki jih dodamo. Pripravila bom ajdov zdrob v kombinaciji z rdečo peso, ocvirki, sirom, kot hrustljavi element pa bom dodala ajdove kokice,« je razlagala Zala, ki so jo po zmagi v kuharskem šovu obveznosti tako okupirale, da je morala zamrzniti študij in se je povsem posvetila kuhariji, odprla je tudi svoj s. p.
50 različnih jedi iz ajde je pripravilo 20 gospodinj.
Zala je najprej pripravila kokice. V posodo je nalila olje, ki ga je treba segreti na 220 stopinj. Da je zagotovila dovolj vročine, si je pomagala s termometrom, vanj je potem stresla ajdovo kašo, ta je hitro popokala, olje je po cvrtju odcedila. Zdrob je skuhala v jušni osnovi v razmerju 1 proti 4.
»Če je zdrob pregost, lahko dolijemo še nekaj tekočine. Sama kuham po občutku, tudi pri dodajanju začimb in dodatkov,« je pojasnjevala med kuhanjem, ko je zdrobu dodala malo masla, muškatnega oreščka, naribala nekaj parmezana, soli, rdečega popra, na krožniku pa je dodala na kocke narezano rdečo peso, sir feta, ocvirke, dehidrirane rumenjake, nasekljane mandlje (lahko bi bili tudi orehi ali lešniki), pa kokice in peno iz rdeče pese.
»Obstajajo štiri pravila okusne hrane, to so karamelizacija, maščoba, sol in kislina. Če se vam zdi, da hrani nekaj manjka, lahko dodate malo kisline, na primer malo limone ali kisa. Sama dodam kis tudi v sladice. Pazljivo pa moramo s soljo, saj je je lahko hitro preveč,« je del skrivnosti dobre kuharice zbranim izdala Zala. Seveda so udeleženci delavnice zdrob tudi poskusili – bil je odličen!
4. festival ajdovih jedi je bil tudi kulturno obarvan. Najprej sta vse pozdravila predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Elizabeta Verščaj in župan občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar, nastopili so učenci OŠ Šmarjeta pod mentorstvom Tadeje Molan Žinko, godba na pihala Bela Cerkev, ljudske pevke Rezinice, ki delujejo v okviru Turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce, harmonikarji Klemna Hribarja in pevska skupina Babice in dedki Društva upokojencev Bela Cerkev, prireditev pa je povezovala Cvetka Peterlin.
