Včasih so godli tudi po tri dni skupaj

Verjetno ni Kapelca, ki nima družinskega člana, prijatelja, soseda ali znanca, ki ni povezan s kapelsko godbo. Ta je bila ustanovljena pred 170 leti, torej davnega leta 1850, in ves čas je bila močno vpeta v življenje domačinov. Vsa leta je dvigovala moralo in kulturno zavest ter sooblikovala nacionalno zavedanje ljudi ob slovensko-hrvaški meji, hkrati pa je pustila pečat in ga bo še dolgo puščala v življenju Kapelcev, v vseh kotičkih Slovenije in po svetu, kjer se je in se še bo slišal ubrani glas njihovih inštrumentov.

Začelo se je s šolarjem Ivanom

Vsega dobrih 200 duš šteje vas Kapele, celotna krajevna skupnost, ki poleg Kapel združuje še Rakovec, Podvinje, Jereslavec, Vrhje, Slogonsko in Župelevec, pa ima dobrih tisoč prebivalcev. Ljudje so med seboj povezani, kar se zrcali tudi v bogatem društvenem življenju. Prav kapelska godba je tudi najstarejše društvo v Posavju, ki mu je posebno priznanje dalo celo ministrstvo za kulturo, ko je to godbo kot prvo med godbami že leta 2013 evidentiralo na seznam žive kulturne dediščine. Drugo najstarejše društvo je Moški pevski zbor Kapele, to letos zaznamuje stoletnico obstoja, sledijo še tri gasilska društva in lovsko društvo. Med delavnimi so tudi lovska družina, filmska sekcija pri kulturnem društvu, ki je posnela že nekaj filmov o ljudskih običajih v Kapelah v 60. letih, domači konjerejci pa vsako leto na žegnanje konj privabijo obiskovalce tudi s Hrvaške. A tudi godba je tesno povezana z ljudmi na drugi strani meje. V godbi, kjer igrajo glasbeniki iz vse občine Brežice, so imeli več članov tudi s Hrvaške, bila so leta, ko so cele družine igrale pri Kapelcih, trenutno pa nimajo nikogar iz sosednje države.

In kako se je vse skupaj začelo? Po besedah Ivana Ureka, ki Pihalni orkester Kapele vodi tri desetletja, velja prepričanje, da je leta 1849 v Kapelah oziroma Jereslavcu živel deček, ki je imel izjemno rad glasbo. Takrat je obstajala godba v Bistrici ob Sotli, kateri so bili pridruženi tudi godbeniki iz Podčetrtka. Deček iz Jereslavca, Ivan Požar mu je bilo ime, je že v osnovnošolskih leti z velikim navdušenjem zahajal med tamkajšnje godbenike. Ustanovil je godbeno društvo. Pridružili naj bi mu se Šandel, Biškovič, Jereb in Kunst, verjetno so bili odsluženi avstro-ogrski vojaki, ki so se glasbeno izobrazili v vojaški godbi, delali pa so kot hlapci v okoliških krajih. Začeli so vaditi in s časom so pritegnili godbenike iz Šempetra (po letu 1952 Bistrica ob Sotli), kjer se je godba zmanjševala in tudi prenehala delovati. Viri pričajo, da so začeli redno igrati leta 1850.

Žene so jih kregale

Ničkoliko zgodb so zapisali godbeniki v teh 170 letih, zaznamovali so številne poroke, pogrebe, veselice, prireditve, slavja. Pred prvo svetovno vojno jih je bilo menda toliko, da so lahko oblikovali dve skupini, ena je igrala na Hrvaškem, ena na naši strani. Tudi po tri dni zagnanih godbenikov ni bilo domov, žene pa so čakale doma, tako da je bila zaradi muziciranja pogosto slaba volja v hišah. Le med drugo svetovno vojno je godba prekinila nastope. Posavje je bilo večinoma izseljeno v Nemčijo, izseljeni in razseljeni po različnih taboriščih so bili tudi godbeniki z družinami. Manjše inštrumente so nekateri vzeli s sabo, večje, ki so jih domačini pustili doma, so pobrali Kočevarji in jih znosili na mejno postajo, a eden od godbenikov, ki je pobegnil že pred selitvijo, jih je pospravil na varno.


Danes pihalni orkester Kapele šteje 50 članov. Kot je poudaril njihov dirigent Sebastjan Borovšak, ki to zasedbo vodi zadnjih pet let, dobro sodelujejo z glasbeno šolo, med mladimi pa je dovolj zanimanja za igranje v orkestru. V Posavskem muzeju v Brežicah so odprli razstavo Od vaške godbe do pihalnega orkestra, ob tej priložnosti je zaigral tudi kapelski orkester, sicer pa slavnostni koncert načrtujejo decembra. Naj omenimo, da je v register nesnovne kulturne dediščine od več kot 100 slovenskih godb vpisanih le osem, dve sta iz Posavja, in sicer ob kapelski še sto let stara godba iz Loč, uradno se imenujejo Gasilski pihalni orkester Loče.


Da so kapele res kulturni biser, dokazuje tudi kapelski pevski zbor, ki letos zaznamuje stoletnico. Posneli so že tri zgoščenke, z glasbo pa povezujejo ljudi tako doma kot v tujini. V sto letih se je zamenjalo 12 zborovodij. Po desetletju vodenja, ki ga je prevzela od Mihe Halerja, se letos poslavlja operna pevka in profesorica petja Mihaela Komočar Gorše, ki zbor vodi od leta 2011. Pod njenim vodstvom trenutno poje 19 pevcev, ki so v zadnjem desetletju segli najvišje, in sicer po enem bronastem in dveh srebrnih priznanjih z regijskih tekmovanj.